Če so Nemci bombardirali Moskvo, jim bomo vrnili milo za drago in napadli Berlin!

Getty Images
Vsi se spomnijo ameriškega Doolittlovega napada – povračilnega ukrepa za japonski napad na Pearl Harbor. Ampak še pred tem je Sovjetska zveza izvedla veliko bolj drzen protinapad na Berlin!

7. avgusta leta 1941 so berlinsko nebo preplavila sovražna letala. Nemci so bili prepričani, da so se jih lotili Britanci. Napaka. Kmalu so zaprepadeni spoznali, da so prestolnico Tretjega rajha pustošili pripadniki sovjetske vojske, ki so jih že proglasili za vojne poražence. Pred tem je Wehrmacht zavzel večino Baltika, Belorusijo, polovico Ukrajine, se nevarno približal Leningradu (današnjemu Sankt Peterburgu) in se znašel pred vrati Moskve.

Poveljnik Luftwaffe Hermann Göring je Hitlerju julija zagotovil, da so sovjetske zračne sile uničene, v resnici pa so imele na zalogi še enomesečno municijo.

Oko za oko, zob za zob

Nemci so julija 1941 bombardirali Moskvo, Sovjeti pa so – na veliko začudenje domišljavih Nemcev, ki so podcenjevali moč sovjetske vojske in bojevitost ruskega ljudstva – bili pripravljeni na povračilni ukrep.

Poveljnik sovjetske mornarice Nikolaj Kuznecov se dogodkov spominja takole: »Če bo napad na Berlin uspel, se bomo zapisali v zgodovino. Bomo videli, če si bodo Nemci še upali pripovedovati pravljico o premaganih sovjetskih zračnih silah.« (Nikolaj Kuznecov, Na poti do zmage, Moskva, 1975).

Toda naloga je bila vse prej kot lahka. Sovjetske zračne sile so v prvih mesecih vojne utrpele katastrofalne izgube (uničenih je bilo nekaj tisoč letal) in nebu so zagospodarili Nemci. Nič nenavadnega ni torej, da je sovjetski vojaški vrh – trepetaje pred izgubo dragocenih letal –  moral načrtovati zelo premišljeno zračno strategijo. Poleg tega SZ zaradi izgube nadzora nad zračnim prostorom ni mogla izvajati povratnih zračnih napadov.

Njihova zračna baza v okolici Leningrada je bila še najbližja izhodiščna točka za bombardiranje, od koder so lahko dosegli samo Libau (nemško ime za Liepājo na zahodni latvijski obali). In napočil je čas za drzno odločitev: napad na sovražnika bodo izvedli z bližnjega Moonsundskega otočja, ki leži na vzhodni obali Baltskega morja.

Sovjetski DB-3 bombniki bodo od tam nedvomno dosegli 900 km oddaljen Berlin, to že, ampak ... nemške čete se že nevarno bližajo Talinu – njihovi glavni bazi na Baltskem morju – in samo še malo, pa bodo prečkale Finski zaliv. Ne samo to, na poti so tudi tamkajšnje finske zračne sile! 

 

Priprave

Zapuščeno letališče na otoku Ösel (današnji Saaremaaji)  ni bilo niti najmanj primerno, kaj šele pripravljeno, za vzlet sovjetskih strateških bombnikov, ki so ga preplavili. Treba je bilo hitro ukrepati.

»Pred sovjetskimi letalci je bila težka naloga. Na otoku ni bilo dovolj zalog goriva in municije ... Čez miniran Finski zaliv so v – okupirani! – Talin in od tam do otoka Ösel v čolnih pritihotapili zaloge bencina in municije,« je Kuznecov napisal v knjigi.

A najbolj so se bali zračnih napadov Luftwaffe. Da bi jih preprečili, so letala skrivali na različnih otoških posestvih in jih prekrili s kamuflažno mrežo.  Nihče ni niti slutil, kaj se pripravlja na navidez zapuščenem letališču.

 

Operacija Berlin

6. avgusta se je proti Berlinu odpravilo 6 izvidniških letal. Po uspešno opravljenem pregledu terena je nad Berlin samo dva dni kasneje poletelo 15 do zob oboroženih DB-3 bombnikov. Ki so sredi noči začeli z operacijo Berlin! Preleteli so Baltsko morje, se pri Stettinu (današnjem poljskem Szczecinu) obrnili in se zgrnili proti nemški prestolnici.

Letalski napad je bil popolnoma nepričakovan. Nemci so sprva mislili, da se jim približujejo domača letala. »Nemci niso mogli verjeti svojim očem. Ko smo se bližali tarči, so s tal signalizirali: 'Katera letala so nad mestom in kaj jih je prineslo sem?' Misleč, da so nad njimi zablodela domača letala, so nas napotili proti najbližjemu letališču,« je zapisal Kuznecov.

Napadalci so imeli odličen pregled nad razsvetljenim mestom. Nemce bi presenetil že britanski napad z zahodne strani, sovjetski napad s severa pa jih je čisto osupnil. 

Nad Berlin se je zgrnilo pet sovjetskih bombnikov, preostali pa so bombardirali predmestje Stettina. Sovjeti v berlinski operaciji niso utrpeli nobenih izgub.

 

Saj to ni mogoče!

Nemški radio je še isti dan poročal: »8. avgusta se je nad prestolnico v zgodnjih jutranjih urah zgrnilo okrog 150 letal britanskih zračnih sil ... Do Berlina se je prebilo 15 letal, 9 pa smo jih razstrelili.«

Ko so Nemci naposled izvedeli, kdo si jih je drznil napasti, sta vojska in ljudstvo ostala brez besed. Nihče si ni mislil, da so sovjetske zračne sile tako trdožive, kaj šele žive!

 

Psihološka premoč

Sovjeti so v roku meseca izvedli še 9 veliko manj uspešnih bombnih napadov. Nič čudnega, Nemci so poslej bili v polni bojni pripravljenosti.

Ne samo, da je v nadaljnjih napadih Sovjetska Zveza izgubila 18 letal: v začetku septembra so nemške čete zasedle Talin in Moonsundske otoke in ... operacije Berlin je bilo konec!

Sovjetske zračne sile so se znašle na prvih straneh zahodnih medijev. Napad na Berlin morda ni bil najpomembnejša vojaška operacija, a je nedvomno pošteno premešala karte vojaške moči: sovjetsko letalstvo ni samo trdoživ in neusmiljen nasprotnik, temveč lahko nacistični Nemčiji zada usodni udarec!

Poročnik-polkovnik Sergej Ostapenko je v spominih na udeležence operacije Berlin zapisal (gl. video) »Ruski ljudje so po prvem bombnem napadu na glas in po časopisju razglabljali: 'Če smo Berlin osvojili po zračni poti, ga bomo pa še po kopnem!'«

 

Ste že videli tajne dokumente Stalinovega ukaza o bombardiranju Berlina?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke