Tri neznane posredne vojne med Sovjetsko zvezo in ZDA

Getty Images
Med hladno vojno sta se obe svetovni velesili vpletli v desetine konfliktov po vsem svetu. Če že vsi poznate vojne v Afganistanu, Vietnamu in Angoli, pa boste morda zastrigli z ušesi, če vam omenimo še spopade v Etiopiji, Laosu in Kongu.
  1. Vojna za Ogaden (1977-1978)
Močno poškodovan tank T-34 somalijske ljudske vojske med popravili

Oboroženi konflikt med Etiopijo in Somalijo za sporno regijo Ogaden v letih 1977-1978 bi lahko pogumno označili za paradoks hladne vojne. Somalija je bila dolgo zaveznica Sovjetske zveze, Etiopija pa je bila tradicionalno usmerjena proameriško.

Toda odločitev somalijskega voditelja Mohameda Siada Barreja, da brez posveta z Moskvo vdre v Etiopijo, je razjarila Sovjetsko zvezo, ki se je odločila, da podpre žrtev agresije – Etiopijo, ki je bila tisti čas ravno v močno poslabšanih odnosih z ZDA. Američanom ni preostalo drugega, kot da podprejo Somalijo.

Nastala je absurdna situacija: sovjetski vojaški svetovalci so pomagali etiopskim vojakom, ki jo jih izurili ameriški inštruktorji in so nosili ameriško orožje, Američani pa Somalcem, ki so se bojevali po sovjetskih načelih in s sovjetskim orožjem.

Težko bi rekli, da so ZDA bistveno pomagale Somaliji, je pa Sovjetska zveza nudila zares ogromno pomoč Etiopiji. V državo so začeli prihajati lovci MiG-21, tanki T-55 in T-62, BTR-60 in tako dalje. Sovjetski raketni sistemi so povsem paralizirali somalijsko letalstvo. BM-21, ki so bili prvotno namenjeni v Somalijo, so tolkli proti njej na strani Etiopije.

Za povrh je prišlo v Etiopijo okoli 4000 sovjetskih vojaških svetovalcev in zavezniški kontingenti iz Sovjetske zveze, Kube in Južnega Jemna. Z vmešavanjem Sovjetske zveze je Somalija doživela uničujoč poraz in zapadla v dolgoletno državljansko vojno, ki jo država čuti še danes.

  1. »Tajna vojna« v Laosu (1960-1973)
Borci socialističnega gibanja Pathet Lao v prestolnici Vientiane, Laos

Ko so Francozi sredi 50. let 20. stoletja zapustili Indokino, je regija zapadla v kaos medsebojnih vojn in konfliktov, v katere so se kaj hitro vmešale velike države.

Toda: medtem ko so Američani v Vietnamu vodili odkrito vojno vsem na očeh, je v sosednjem Laosu istočasno potekala tako imenovana »tajna vojna«, o kateri običajni prebivalci ZDA niso vedeli ničesar.

Proti šibki oblasti kralja v Laosu s podporo ZDA in Južnega Vietnama se je borilo socialistično gibanje Pathet Lao, ki je dobilo podporo Sovjetske zveze, Kitajske in Severnega Vietnama. Dve močni komunistični velesili, ki sta tedaj imeli močno poslabšane odnose, so laoškim socialistom pomagali ločeno. Sovjetska zveza je v Laos pošiljala strelivo, orožje in živila, tja je prišlo preko sto inštruktorjev in vojaških svetovalcev ter skupina transportnih letal Il-14 in helikopterjev Mi-4.

ZDA so poleg dobave orožja za ta konflikt izurile majhno vojsko (30 tisoč ljudi) iz tamkajšnjega naroda Hmong. V Laos so bile poslane mobilne skupine ameriških specialcev in inštruktorjev CIE. Čeprav so si Američani prizadevali skriti svojo udeležbo v konfliktu, so v državi vseeno aktivno koristili svoja letala za bombardiranje taborov in poti komunistov.

Kljub vsem prizadevanjem Američanov se je konflikt v Laosu zanje končal porazno. Leta 1975 je bila strmoglavljena monarhija in razglašena je bila Ljudska demokratična republika Laos. Socialistična vlada je na oblasti še danes.

  1. Kriza v Kongu (1960-1965)
Vojake narodne ljudske vojske Republike Kongo

Kongo je leta 1960 komaj dobro razglasil neodvisnost od Belgije, pa se je že znašel na robu razpada. Dve pokrajini na jugu države – Južni Kasai in Katanga – sta namreč razglasili svojo neodvisnost. Kongovski premier Patrice Lumumba ni dobil podpore OZN v boju proti separatizmu, zato se je za pomoč obrnil k Sovjetski zvezi, ki je ponudila 1000 vojaških svetovalcev, orožje in materialno pomoč.

Vendar pa je sovjetska intervencija naletela na negativen odziv predsednika Josepha Kasa-Vubuja, zato je prišlo do nove politične krize, razkola v vladi in ameriškega vmešavanja v zadeve v državi. Lumumba je bil strmoglavljen z oblasti, nakar ga je usmrtil kongovski obrambni minister Joseph-Désiré Mobutu, ki mu je pomagala CIA. Sovjetski svetovalci so bili prisiljeni zapustiti Kongo.

Čez nekaj let je ZSSR dobila drugo priložnost za krepitev prisotnosti v tej srednjeafriški državi. Leta 1963 se je v vzhodnem delu države začela vstaja prokomunističnega gibanja Simba (v svahiliju so to »levi«). Vstajniki so celo uspeli ustanoviti svojo državo: Demokratično republiko Kongo, ki sta jo takoj priznali ZSSR in Kitajska.

Sovjetska zveza je vstajnike aktivno zalagala z orožjem, prišlo je tudi okoli sto kubanskih vojaških svetovalcev. Vseeno je vladna vojska s podporo ameriškega letalstva in belgijskih specialcev uspela zadušiti vstajo, kar je bil nov poraz Sovjetske zveze v boju za Kongo. Sovjetski diplomati so odšli od države in naslednja desetletja so odnosi med državama nihali do hladnih do odkrito sovražnih.

Preberite še: Kako se je Sovjetska zveza borila proti komunistom

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke