Tovarna letal v Samari: sovjetska proizvodnja in ruski ponos

Strelec in vezist v bombniku Tu-95. Fotografijo je napravil pilot ameriškega lovca F-4D Phantom.

RIA Novosti/USAF
Samarska tovarna letal je eden največjih industrijskih kompleksov za proizvodnjo letal v Rusiji, ki je nastal po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941, ko so morali celotno industrijo preseliti iz Voroneža na vzhod.

Druga svetovna vojna je pomenila prelomnico v razvoju ruske letalske industrije. Množična evakuacija industrijskih kompleksov z zahoda države, kjer so bili izpostavljeni zračnim napadom, je povzročila rast novih obratov na drugih lokacijah. Med njimi je bila Samarska tovarna letal, ki je danes ena največjih v Rusiji. Ustanovljena je bila leta 1941 sredi puste stepe ob Volgi.

Samarska tovarna je zrasla iz Voronežske tovarne letal, ki so jo postavili leta 1932 med prvim petletnim planom. Na predvečer druge svetovne vojne je bila ta že uveljavljen obrat, ki je proizvajal ducat različnih tipov letal. Do 1941 je čez tekoči trak šlo na stotine letal Iljušin Il-2, ki so jim pravili "leteči tanki". Ko je izbruhnila vojna, so proizvodnjo pospešili, tako da je do jeseni istega leta tovarna proizvajala že 15 letal na dan.

Sprememba smeri

Kmalu pa je postalo jasno, da Voronež ni varen kraj za proizvodnjo tako strateško pomembnega orožja. 1. oktobra 1941 so Nemci dosegli Harkov, približno 300 km jugozahodno od Voroneža in s tem prisilili sovjetsko vodstvo v hitro evakuacijo in preselitev tovarne globlje v državo.

Il-2, parkiran pred tovarno v Samari, 1943.

Kujbišev, ki danes nosi ime Samara, je bil izbran kot začasna lokacija za delavnice in opremo, saj je že imel osnovne proizvodne obrate, primerne za izdelavo letal. Uporabljeno je bilo zaporniško delo, da so čim hitreje postavili proizvodne linije. Decembra istega leta je tovarno že zapustilo prvo letalo.
Tovarna je nadaljevala s proizvodnjo letal Il-2, ki jih je na fronti resno primanjkovalo. Sovjetske izgube jurišnih letal so bile v prvih mesecih vojne tako visoke, da jih je letalska industrija komaj uspela nadomeščati.

Kujbiševska tovarna je na začetku izdelovala po eno letalo na dan, kar je za sovjetsko vodstvo bilo bistveno premalo. Stalin je odgovornost nato prenesel na direktorje osebno in proizvodnja se je drastično povečala. Med vojno so Sovjeti izdelali 36.000 letal, od katerih je kar neverjetnih 75 % izviralo iz Kujbiševske tovarne.

Obrat k Tupoljevu

Po vojni je padla odločitev, da preseljena oprema ostane tam, kjer je bila, v Voronežu pa da se postavi nov obrat. Tovarna v Kujbiševu je dobila novo nalogo proizvodnje strateških bombnikov z možnostjo nošenja jedrskega orožja. Glavnina novih letal je bila iz serije Tupoljev, leta 1949 pa je halo zapustil prvi Tu-4. To je bil bombnik, narejen po vzorcu legendarnega ameriškega B-29, ki je odvrgel atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki. Leta 1954 so to letalo uporabili za prva terenska testiranja sovjetske jedrske bombe.

V 50. in 60. so inženirji v tovarni izpilili proizvodnjo Tupoljevih bojnih letal, vključno z najnovejšim modelom Tu-95, ki je še desetletja po tem predstavljal hrbtenico sovjetskega strateškega letalstva. Šasija Tu-95 je bila tako vsestranska, da so jo lahko uporabili tudi za proizvodnjo civilnih letal.

Prilagojena verzija bombnika Tu-95 je bil potniški Tu-114, ki je znan po tem, da v 20 letih delovanja ni imel niti ene nesreče. Zaupanje v to letalo je bilo tako veliko, da je leta 1959 s še ne preizkušenim modelom celotna sovjetska vladna delegacija s Hruščovom na čelu poletela v Washington.

Antonov An-140

Leta 1968 so v Kujbiševski tovarni začeli množično proizvajati potniška letala Tu-154, ki je postal glavni model sovjetskega in ruskega civilnega letalstva za naslednjih 30 let.

Podjetje si je po krizi v 90. letih do danes že opomoglo, čeprav so morali mnoge proizvodne elemente korenito prenoviti in zgraditi nove iz nič. Medtem ko se dela na razvoju, se odpirajo tudi perspektive za nadaljnjo rast. Danes tovarna izvaja temeljna popravila na potniških letalih Tu-154M, v zadnjem obdobju je prav tako modernizirala strateške bombnike Tu-95MS.

Poleg tega je samarska tovarna izvajala proizvodnjo ukrajinskih tovornih in potniških letal Antonov An-140, ki je za zdaj prekinjeno, vendar bi v tovarni z veseljem obnovili proizvodnjo teh zrakoplovov, če bodo uspeli zagotoviti nadomestne ruske dele namesto ukrajinskih.

© Rossijskaja Gazeta, vse pravice pridržane

Preberite še:

Ruske megatovarne: Kako nastajajo ruski oklepni transporterji

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke