Se je Homo sapiens naselil v Rusiji še pred prihodom v preostali del Evrope?

Zgodovina
OLEG JEGOROV
Arheologi so poročali, da so v vasi Kostenki v ruski Voroneški regiji odkrili najstarejšo naselje Homo sapiensa v Evropi, staro okoli 45.000 let. Še zdaj so tam njihove hiše iz mamutovih kosti.

Nekega dne leta 1949 je Ivan Protopopov, prebivalec majhne vasice Kostenki v Voroneški regiji (500 km južno od Moskve) začel kopati klet na svojem zemljišču. Najbrž je bil precej presenečen, ko je njegova lopata trčila ob veliko belo kost. Nekaj sekund pozneje se je izkazalo, da jih je na njegovem travniku že cel kup.

Protopopov je poklical arheologa Aleksandra Rogačeva, ki je izvajal raziskave v Kostenkih. Sledila so izkopavanja, s katerimi se je izkazalo, da je vaščan živel na kamenodobni hiši iz mamutovih kosti. Z nadaljnjimi raziskavami se je pokazalo, da je območje polno sledi in reliktov človeških dejavnosti iz obdobja mlajšega paleolitika (pred 40.000 – 10.000 leti).

Hiše iz kosti

Skoraj 70 let pozneje, septembra 2018, smo se pogovarjali z glavno raziskovalko Državnega arheološkega muzeja Kostenki, Irino Kotljarovo. V velikem jarku pred nami, ravno sredi muzeja, ležijo ostanki hiše iz mamutovih kosti.

»Sovjetska država se je odločila, da okoli najdišča zgradi muzej,« je razložila Kotljarova. Sprva je tu stala majhna lesena hiška, ki se je pozneje spremenila v to, kar tu vidimo danes – betonsko kocko z bas-reliefom mamuta. Tu poleg hiše iz mamutovih kosti vidimo še druge eksponate, kot so umeten mamut Stepan, pa osti iz kosti in kamna, kipce Venere (paleolitski kipci plodnosti v podobi ženskih teles).

Znanstvena zlata jama

Kotljakova pojasni, da ostankov civilizacije iz kamene dobe niso našli samo na mestu muzejske razstave, ampak še na 26 drugih najdiščih v vaseh Kostenki in Borščevo. Izkopavanja še vedno potekajo.

Še pred nekaj leti, ko je uprava muzeja želela za zgradbo zgraditi kotlovnico, je bila odkrita še ena hiša iz kosti, tam zdaj poteka izkopavanje. Zdi se, da v Kostenkih nikoli ne zmanjka arheoloških zakladov, kot da je to »Meka za arheologe«, pripoveduje Kotljarova.

Kostenki so prejeli mednarodno priznanje leta 2007, ko je ameriški arheolog John Hoffecker z Univerze v Coloradu dejal, da »imata najdišči Kostenki in Borščevo najstarejše znane sledi mlajšega paleolitika v vzhodni Evropi.« V pogovoru za Rossijsko gazeto je med drugim rekel: »Našli smo okostnjake današnjih ljudi, in tu so živeli že pred skoraj 45.000 leti!«

Američani so določili starost s termoluminiscenčno metodo in odkritja dokazujejo: »Homo sapiens je prišel sem, na reko Don, veliko prej kot v preostanek Evrope.«

Težki časi v prazgodovinski Rusiji

»Tukaj je okoli 800 kosti mamutov, ostanki približno 36 živali. Ni dosti verjetno, da bi še tako veliko pleme lahko pobilo toliko mamutov. Prepričani smo, da so lovci na mamute sem pripeljali ostanke od daleč proč,« je povedala Kotjkarova v navezavi na razstavo v muzeju.

Lovci na mamute so si delali hiše iz kosti, na katere so potem polagali jelenjo kožo. Vhodi so bili tako majhni, da so se lahko v domovanje samo splazili. Ljudje so živeli v skrajno mrzlih pogojih permafrosta (večnega ledu).

V zadnjih 45.000 letih se je podnebje močno spremenilo in danes si skoraj ne moremo več predstavljati, da je bilo območje okrog Voroneža prekrito s trajno zamrznjenim ledom. Kakorkoli že, pred 45.000 leti so tu naokoli romali mamuti, za njimi pa so šli naši predniki, ki so mamute lovili.

Slabo poznan biser

Arheolog Aleksander Rogačev, ki je Kostenkom posvetil veliko časa in naporov v sovjetskem obdobju, je nekoč rekel: »Oblasti [Sovjetske zveze] ne povsem razumejo, kako pomembni so Kostenki. Ta vas bo v prihodnosti postala kulturno središče Voroneške regije.«

Danes to velja samo v določeni meri. Kostenki imajo muzej in slikovito pokrajino, oddaljeni so 70 km južno od regionalne prestolnice Voronež, toda brez avta težko pridete tja. S postaje zjutraj tja odpelje avtobus, a direktne poti nazaj sploh ni. Obiskovalci morajo iti v še eno drugo vas in tam prestopiti na drugo linijo, da pridejo nazaj do Voroneža.

»Šele če nas bodo opazili na federalni ravni, bomo v vasi Kostenki pritegnili pozornost in privabili investicije,« razmišlja Irina Kotljarova. Za zdaj je to Meka za arheologe, za turiste ne. A vendar, Kotljarova verjame, da bodo Kostenki vedno živeli s statusom pomembnega zgodovinskega najdišča, dokler bodo obstajali navdušenci nad kameno dobo.

Spoznajte še: Starodavne slike v kamnu na Altaju izpred 5000 let