V delovnem kabinetu Paula Gilberta v Kanadi stoji cel ikonostas v čast Nikolaju II: več ikon s podobo carja in njegove družine, doprsni kip in reprodukcija carjevega portreta, delo slikarja Valentina Serova.
zasebni arhiv
Po krstu v ruski pravoslavni cerkvi je Gilbert našel notranji mir, ki ga prej ni čutil. »Kot da sem se vrnil v preteklost. Arhitektura, tradicije starega sveta, ikone, vonj po timijanu, liturgije in angelski zbor zmeraj naredijo name globok duhovni vtis,« pripoveduje.
Gilbert se je oktobra vrnil v Anglijo, ki jo je zapustil s starši, ko je bil še otrok. Tam bo namreč organiziral veliko spominsko konferenco, posvečeno zadnjemu ruskemu carju ob 150. obletnici njegovega rojstva in 100-letnici njegove smrti.
Gilbertova konferenca pa ni zgolj počastitev spomina na zadnjega ruskega carja, ampak je obenem poskus, da bi dokazal, da so mnoga prepričanja naših sodobnikov o njem v bistvu zgodovinski miti. Eden takšnih mitov je na primer trditev, da so Rusi carjevo smrt leta 1918 sprejeli ravnodušno. Dnevniški zapisi, ki jih je našel Gilbert, pričajo o tem, da so po vseh cerkvah v državi potekale spominske slovesnosti in da so »ljudje iz vseh slojev jokali in molili za carja,« kakor je pisal knez Sergej Golicin.
zasebni arhiv
Razsvetljenska misija
Gilbert je leta 1994 ustanovil organizacijo Royal Russia, ki se ukvarja s pridobivanjem zgodovinskih informacij o dinastiji Romanovih. Na njihovi spletni strani so objavljena besedila, stare fotografije in filmi, pa tudi sodobne fotografije tega ali onega dvorca, informacije o tamkajšnjih razstavah, o Fabergejevih okraskih in še marsikaj.
Gilbert je ustanovil tudi več revij o zgodovini poslednje carske dinastije, v katerih se objavljajo dokumenti, ki so prišli v javnost po razpadu Sovjetske zveze. Gilbert tiska tudi dnevnike in spomine Romanovih, njihova pisma in foto albume.
Letos jeseni pričakujemo izdajo njegove prve monografije z naslovom Moja Rusija – Jekaterinburg, ki jo je napisal po mnogih obiskih tega mesta, v katerem so leta 1918 usmrtili Nikolaja II. Še ena knjiga, Nikolaj II. in posovjetska Rusija, bo izšla do konca leta.
Zaljubljen v Rusijo
Čeprav nima ruskega porekla, se Gilbert že od malih nog zanima za vse, kar je povezano z Rusijo. Zbral je bogato zbirko ilustriranih knjig, fotografij in razglednic, posvečenih Romanovim.
Zadnjih 25 let je Gilbert posvetil raziskovanju in pisanju zgodovine o dinastiji Romanov. V Rusijo je potoval 29-krat, prvič že leta 1986.
Njegovo delo so visoko ocenili tudi današnji potomci dinastije. Velika kneginja Marija Vladimirovna, pravnukinja sorodnika Nikolaja II., je izrazila veliko navdušenje nad Gilbertovimi prizadevanji.
Leta 1998 so Gilberta pozvali, da se udeleži prenosa in pokopa posmrtnih ostankov Nikolaja, njegove soproge in treh od petih otrok v Sankt Peterburg. Tam se je Britanec spoznal s predstavniki še ene veje družine Romanov, knezom Nikolajem in knezom Dmitrijem Romanovičem.
Royal Russia
Prihajajoče konference v Colchestru se bo udeležilo okoli 150 članov organizacije Royal Russia iz vseh koncev Velike Britanije, Evrope (vključno z Vatikanom), Kanade, ZDA in Avstralije.
»To so ljudje, ki jih združuje želja po ohranitvi spomina na Nikolaja II., ljudje iz različnih družbenih slojev, zgodovinarji, pravoslavci, svečeniki in monarhisti,« razlaga Gilbert.
Stoletje po usmrtitvi carske družine njena dediščina živi naprej. O njih pišejo knjige, snemajo igrane in dokumentarne filme, organizirajo razstave in forume. Spletna stran Royal Russia je lani imela več kot 5,6 milijona ogledov, Facebook skupina pa ima 160.000 članov iz vsega sveta.
Carska družina je uživala v fotografiranju svojih praznovanj in zabav. Fotografije so bile dolgo časa skrite pred javnostjo, danes pa nas navdušujejo, po besedah Gilberta zato, ker na njih vidimo srečno družino, polno ljubezni, ki »živi v svetu, ki bo kmalu izginil v enem od najstrašnejših poglavij zgodovine 20. stoletja.« Tako razmišlja Paul Gilbert.
Preizkusite svoje znanje ruske zgodovine: Ali veste, kam je izginilo bogastvo Romanovih?