Socialistična Formula 1: Kako so sovjetske množice vzljubile avtomobilske dirke (s fotografijami)

Valentin Huhlajev/TASS
V Sovjetski zvezi so bile avtomobilske dirke izredno priljubljene, obstajala pa je celo sovjetska različica Formule 1.

V 20. letih 20. stoletja sovjetske oblasti niso posvečale veliko pozornosti avtomobilskim dirkam – za to so se zanimali samo nekateri navdušenci. Leta 1924 je v neposredni okolici Moskve potekala prva avtomobilska dirka v Sovjetski zvezi.

V 30. letih se je situacija spremenila, saj so sovjetske oblasti videle korist v avtomobilskih dirkah z gledišča urjenja vojske. Z nekaj pomoči od zgoraj so avtomobilske dirke postale izjemno priljubljene, praktično toliko kot letalstvo. Dirkam so posvečali veliko pozornosti v časopisih in revijah.

Od takrat naprej so na avtocestah potekale posebne dirke (rekli so jim »linijske dirke«). Avti so se zapeljali do določene točke in se obrnili nazaj. V glavnem so dirkali z avtomobili iz serijske proizvodnje, konec 30-ih pa sta bila izdelana prva modela sovjetskih dirkalnih avtomobilov – GL-1 in ZIS-101 Sport. Prvi je lahko dosegel hitrost 162 km/h in je bil najhitrejši avto v ZSSR.

Leta 1951 je športna različica znamenitega sovjetskega avta Pobeda (»Zmaga«) postavila sovjetski hitrostni rekord – 191 km/h. Istega leta je bil izdelan še en dirkalni avto, ZIS-112, ki je dobil vzdevek »Kiklop«, ker je imel spredaj samo eno luč.

V petdesetih letih 20. stoletja so bile avtomobilske dirke vse bolj priljubljene. Sovjetski oblikovalci so zasnovali dirkalnike, ki so spominjali na modele iz Formule 1. Leta 1958 je bila v sovjetski Estoniji narejena Formula Estonija, ki je postala osnova za celo serijo sovjetskih dirkalnikov. Tovarna v Talinu je postala največja proizvajalka dirkalnikov za vso državo. Eno najboljših dirkališč v državi pa je bil Bikernieki v sosednji Latviji.

Svoj model so naredili tudi v moskovski tovarni AZLK – Moskvič G. Proizvodnja sicer ni trajala dolgo, je pa model sodeloval na Pokalu prijateljstva, nekakšni Formuli 1 za socialistične države.

V 60-ih je Sovjetska zveza dejansko imela svojo različico Formule 1, ki pa nikoli ni bila vključena v svetovno prvenstvo.

Istočasno je še ena dirkalna različica Moskviča, model 412, sodelovala na relijih v Sovjetski zvezi in tujini. Na Reliju Maraton 1968 je sovjetsko moštvo v Moskviču 412 osvojilo četrto mesto, vsi štirje sovjetski avti pa so uspeli priti do cilja. Na evropski reli turneji leta 1974 pa je sovjetski dirkač Stasis Brundza z enakim avtom osvojil zlato kolajno.

V 70-ih je na sovjetskih dirkah prevladal nov sovjetski avto iz tovarne VAZ – Žiguli, ki so ga izdelovali v partnerstvu z italijanskim Fiatom.

V začetku 80-ih so se šefi Formule 1 pogovarjali o možnostih, da bi dirke gostila tudi Sovjetska zveza (npr. Moskva leta 1983), vendar takrat niso našli skupnega jezika s sovjetskimi oblastmi. Formula 1, ki je pred oktobrsko revolucijo za kratek čas že vključevala dirko v Sankt Peterburgu, je prišla v Rusijo šele leta 2014 in danes lahko vsako leto spremljamo VN Rusije v Sočiju.

Preberite še:

Formula 1: Zakaj obiskati Veliko nagrado Rusije v Sočiju?

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke