Socialistična Formula 1: Kako so sovjetske množice vzljubile avtomobilske dirke (s fotografijami)

Valentin Huhlajev/TASS
V Sovjetski zvezi so bile avtomobilske dirke izredno priljubljene, obstajala pa je celo sovjetska različica Formule 1.

V 20. letih 20. stoletja sovjetske oblasti niso posvečale veliko pozornosti avtomobilskim dirkam – za to so se zanimali samo nekateri navdušenci. Leta 1924 je v neposredni okolici Moskve potekala prva avtomobilska dirka v Sovjetski zvezi.

V 30. letih se je situacija spremenila, saj so sovjetske oblasti videle korist v avtomobilskih dirkah z gledišča urjenja vojske. Z nekaj pomoči od zgoraj so avtomobilske dirke postale izjemno priljubljene, praktično toliko kot letalstvo. Dirkam so posvečali veliko pozornosti v časopisih in revijah.

Od takrat naprej so na avtocestah potekale posebne dirke (rekli so jim »linijske dirke«). Avti so se zapeljali do določene točke in se obrnili nazaj. V glavnem so dirkali z avtomobili iz serijske proizvodnje, konec 30-ih pa sta bila izdelana prva modela sovjetskih dirkalnih avtomobilov – GL-1 in ZIS-101 Sport. Prvi je lahko dosegel hitrost 162 km/h in je bil najhitrejši avto v ZSSR.

Leta 1951 je športna različica znamenitega sovjetskega avta Pobeda (»Zmaga«) postavila sovjetski hitrostni rekord – 191 km/h. Istega leta je bil izdelan še en dirkalni avto, ZIS-112, ki je dobil vzdevek »Kiklop«, ker je imel spredaj samo eno luč.

V petdesetih letih 20. stoletja so bile avtomobilske dirke vse bolj priljubljene. Sovjetski oblikovalci so zasnovali dirkalnike, ki so spominjali na modele iz Formule 1. Leta 1958 je bila v sovjetski Estoniji narejena Formula Estonija, ki je postala osnova za celo serijo sovjetskih dirkalnikov. Tovarna v Talinu je postala največja proizvajalka dirkalnikov za vso državo. Eno najboljših dirkališč v državi pa je bil Bikernieki v sosednji Latviji.

Svoj model so naredili tudi v moskovski tovarni AZLK – Moskvič G. Proizvodnja sicer ni trajala dolgo, je pa model sodeloval na Pokalu prijateljstva, nekakšni Formuli 1 za socialistične države.

V 60-ih je Sovjetska zveza dejansko imela svojo različico Formule 1, ki pa nikoli ni bila vključena v svetovno prvenstvo.

Istočasno je še ena dirkalna različica Moskviča, model 412, sodelovala na relijih v Sovjetski zvezi in tujini. Na Reliju Maraton 1968 je sovjetsko moštvo v Moskviču 412 osvojilo četrto mesto, vsi štirje sovjetski avti pa so uspeli priti do cilja. Na evropski reli turneji leta 1974 pa je sovjetski dirkač Stasis Brundza z enakim avtom osvojil zlato kolajno.

V 70-ih je na sovjetskih dirkah prevladal nov sovjetski avto iz tovarne VAZ – Žiguli, ki so ga izdelovali v partnerstvu z italijanskim Fiatom.

V začetku 80-ih so se šefi Formule 1 pogovarjali o možnostih, da bi dirke gostila tudi Sovjetska zveza (npr. Moskva leta 1983), vendar takrat niso našli skupnega jezika s sovjetskimi oblastmi. Formula 1, ki je pred oktobrsko revolucijo za kratek čas že vključevala dirko v Sankt Peterburgu, je prišla v Rusijo šele leta 2014 in danes lahko vsako leto spremljamo VN Rusije v Sočiju.

Preberite še:

Formula 1: Zakaj obiskati Veliko nagrado Rusije v Sočiju?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke