Za kaj lahko podeliš medaljo, ko ni več vojne? Nagrade za nevojaške podvige v Sovjetski zvezi

Leonid Brežnjev je imel štiri različne uniforme z različnimi kompleti medalj in odlikovanj.

Photoshot/Vostock-Photo
V Sovjetski zvezi so mnogim podelili medalje za dejanja, za katera običajno ne bi pomislili, da so vredna takšnega odlikovanja.

Ste vedeli, da je prvi človek v vesolju Jurij Gagarin dobil medaljo za »razvoj deviških polj« ali da je Stalin imel najraje medaljo z nazivom »Heroj socialističnega dela«? V Sovjetski zvezi so mnogim podelili medalje za delovne dosežke in druga dejanja, za katera običajno ne bi pomislili, da so vredna takšnega odlikovanja.

Za delovno požrtvovalnost

»Sovjetska država je sebe opredeljevala kot državo delavcev. Morali so priti do zavedanja, da obstoj samo vojaških medalj ni bil v skladu z državno ideologijo,« pripoveduje zbiratelj Igor.

Odlikovanja in medalje so pogosto vezana na vojaško življenje, za kaj pa bi lahko država podeljevala medalje v času miru? Komunistična ideologija je dala veliko težo junaštvu – tega je našla tudi na področjih, ki jim danes ne pripisujemo več junaške vrednosti. V Sovjetski zvezi, ki so ji v zgodnjih letih pogosto pravili »diktatura proletariata«, so aktivno promovirali kult dela, v tem procesu pa bi morale pomembno vlogo odigrati tudi medalje.

Po sovjetskem nazoru je vsak državljan prispeval svoj delež v boju za svetovni mir pod vodstvom države. Če je bil torej neki človek posebej dober pri delu v rudniku, književnosti ali glasbi, mu je država za to podelila odlikovanje. Če je bila ženska močna in skrbna, če je uspela vzgojiti veliko število otrok, je bila tudi ona zaslužna za uspeh države in je temu primerno dobila državno nagrado.

V resnici je prva priznanja za dosežke v času miru uvedla že caristična vlada, zato je sovjetska država to idejo v bistvu podedovala. »Vsaka država ima medalje za delo, ampak kakor ima država manj finančnih spodbud, več ima medalj,« pravi Roman Slivin, še en zbiratelj.

Sovjetska medalja za delovno požrtvovalnost

Medaljo za »delovno požrtvovalnost« so uvedli leta in je bila praviloma namenjena »delavcem z izrednimi dosežki, ki so prepoznali in prispevali predano in vredno delo ali pomembno doprinesli k znanosti, kulturi in proizvodnji«.

Poleg medalje sta bila uvedena tudi naziv Heroj socialističnega dela s posebno medaljo. »Kot prvi je to medaljo dobil Josip Stalin in bil nanjo zelo ponosen. Vedno jo je nosil na sebi, za razliko od drugih nagrad,« razlaga Igor. Čisto drugačno navado je imel poznejši sovjetski voditelj Leonid Brežnjev, ki je imel štiri različne uniforme z različnimi kompleti medalj in odlikovanj. Brežnjev je imel res raznovrstne medalje: od medalje »Za obnovo podjetij črne metalurgije na jugu« do štirih medalj Heroja Sovjetske zveze. Skupno je imel 16 odlikovanj, 22 sovjetskih medalj in še preko 50 takšnih priznanj iz tujih držav, pa tudi člansko izkaznico Zveze novinarjev Sovjetske zveze.

Za odličnost v delu za državo

Dlje kot se je oddaljevala druga svetovna vojna, večji je bil preskok z nagrad za herojska dejanja na nagrade, ki so jih podeljevali samo za dolgo neprekinjeno služenje. Tudi ta ideja ima zgodovinske korenine v carski Rusiji, kjer so delili nagrade za »neoporečno služenje« tistim, ki skozi čas državne službe ostali brez kazni ali opominov.

V Sovjetski zvezi so uvedli več dekretov o tej zadevi. Po enem izmed njih bi morali vozniki lokomotiv za medaljo za delovno odličnost prejeti po 10 letih neprekinjene službe, po 15 letih pride na vrsto medalja za delovno požrtvovalnost, po 20 letih Značka časti, po 25 letih pa Rdeči delavski prapor.

Medalja za pogum v požaru

Uvedena je bila tudi medalja Za pogum v požaru za »prepoznavanje dejanj poguma in vodstvenih sposobnosti pri boju proti požarom«. Prav tako je bila vpeljana medalja Za reševanje utapljajoče osebe, ki je imela malce ironičen prizven med sovjetskimi ljudmi, ki so se spominjali posmehljivega citata iz sovjetske klasike Zlato tele Ilfa in Petrova: »Reševanje utapljajočega je stvar tistega, ki se sam utaplja.«

Po besedah Romana Slivina so medalje uvedli tudi zato, da bi posebej izpostavili tiste ljudi, ki so pokazali pogum v izrednih situacijah, in ne samo profesionalce, ki so opravljali svoje delo.

Medtem pa mnogim današnjim Rusom ne bi bil jasen smisel medalje Za razvoj deviških polj iz leta 1956. Projekt razvoja »deviških polj« je bil nekakšen osebni »konjiček«, strast sovjetskega voditelja Nikite Hruščova in to medaljo so dobili tisti, ki so sodelovali v projektu širitve kmetijskih površin v Kazahstanu, Sibiriji, Uralu, v regiji ob Volgi in na Severnem Kavkazu. Leta 1961 pa je to medaljo dobil tudi prvi ruski kozmonavt Jurij Gagarin, ker je po poletu v vesolje pristal na kraju v privolški regiji, ki je spadal pod ta »deviška polja«.

Medalja za materinstvo 1. stopnje iz srebra

V sovjetskem sistemu vrednot je za junaštvo veljalo tudi materinstvo. Leta 1944 je bil ustvarjen red Materinske slave 1., 2. in 3. stopnje, ki so ga prejele ženske, ki so rodile in vzgojile devet, osem oziroma sedem otrok. Od 40. do sredine 70. let 20. stoletja so bili pogoji za vzgojo otrok dokaj neugodni, kar so pravzaprav tudi priznavali s tem, ko so takšne matere dobile tale red. V ozadju za uvedbo te nagrade je bil tudi čisto praktičen razlog: sovjetska država je želela povišati rodnost po drugi svetovni vojni.

Sovjetske medalje in odlikovanja so prenehali podeljevati po razpadu Sovjetske zveze konec leta 1991. So pa v poznejših letih več nagrad iz sovjetskih časov v Rusiji uvedli ponovno. Leta 1994 je bila tako uvedena medalja Za reševanje življenj (namesto tiste za gašenje požarov in reševanje utapljajočih se ljudi), leta 2010 pa je država v želji po višji rodnosti uvedla tudi red Starševske slave, ki »nagrajuje zaslužne starše posebno velikih družin«.

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane

Preberite tudi več o sodobnih ruskih odlikovanjih, ki so jih že prejemali tudi slovenski državljani v prispevku:

Od Stalina do Putina: Kdo prejema ruska odlikovanja in zakaj

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke