Spoznajte 5 neznanih ruskih junakov

Njihova imena vam bodo verjetno popolnoma neznana, a počakajte, da preberete, kaj vse so dosegli: od kemika, ki je (skoraj) izumil dinamit do kapitana podmornice, ki je preprečil jedrsko vojno, in osamljenega vojaka, ki se je zoperstavil nemškim tankom. A tudi to še ni vse ...

1. Barma in Postnik, arhitekta cerkve sv. Vasilija Blaženega

Spomenik Postnika Jakovljeva in arhitekta Ivana Širjaja v Kazanu.

Le malokdo se spomni imen arhitektov tega ruskega simbola sredi Rdečega trga. »In nato mu (Ivanu Groznemu) je Bog dal dva ruska obrtnika po imenih Postnik in Barma – modri in primerni imeni za tako čudovito obrt,« piše v letopisu o dveh arhitektih, ki sta nadzorovala gradnjo cerkve sv. Vasilija Blaženega v Moskvi v letih 1555-1561.

Po legendi naj bi car Ivan po tem, ko je bila cerkev zgrajena, ukazal iztakniti oči arhitektoma, da nikoli več ne bi mogla narediti še česa tako lepega. Cerkev sv. Vasilija Blaženega, postavljena v čast zavzetju Kazanskega kanata, je bila v tistih časih najpomembnejše pravoslavno svetišče v Moskvi.

O Postniku in Barmi je znanega zelo malo. Obstaja tudi razlaga, da je šlo v bistvu za eno osebo. Ivanu Barmi pripisujejo glavni načrt za gradnjo, Postnik Jakovljev pa je zasnoval zidove in stolpe trdnjave v Kazanu, ki so na las podobni tistim v moskovskem Kremlju. Dejstvo, da je Jakovljev delal v Kazanu vsaj do leta 1562, nasprotuje legendi o oslepitvi arhitektov.

2. Nikolaj Zinin, skorajšnji izumitelj dinamita

Nikolaj Zinin

Nikolaj Zinin najprej ni želel postati kemik, saj se je imel bolj za matematika. A leta 1835 je rektor Kazanske univerze, slavni matematik Nikolaj Lobačevski, vprašal 23-letnega Zinina, če bi poučeval kemijski krožek, in Zinin te ponudbe ni mogel zavrniti. Čez dve leti so perspektivnega znanstvenika poslali v Evropo, kjer je študiral pod mentorstvom vodilnih kemikov in fizikov tistega časa, vključno z Michaelom Faradayjem.

Na seznam Zininovih odkritij sta med drugim anilin in benzidin, pomembni surovini za sintezo barvil. A njegov najpomembnejši doprinos je množična proizvodnja nitroglicerina, razširjene kemične spojine za proizvodnjo eksplozivov.

Zinin je o svojem odkritju poročal Alfredu Nobelu, ki je kasneje po nesreči polil nitroglicerin na zaboj s prstjo in ugotovil, da zrnate snovi postanejo visoko eksplozivne, če so prepojene z nitroglicerinom – in tako se je rodil dinamit. Zininov biograf Mihail Levicki piše, da je Zinin po tem godrnjal: »Ta Nobel nam je skrivnost dinamita speljal tik pred nosom!« Veliki kemik tudi ni bil znan po pretirani prijaznosti.

3. Nikolaj Sirotinin, osamljeni bojevnik

Nikolaj Sirotinin

Julija 1941 se je Rdeča armada pospešeno umikala iz Varšave proti Moskvi pred 4. tankovsko divizijo generala Guderiana. Nikolaj Sirotinin, 20-letni tovarniški delavec iz kraja Orjol, je služil v strelski diviziji, katere poveljnik je ubogal ukaz k umiku, zadaj za seboj pa je pustil 76-milimetrski top, da bi upočasnil nemške tanke med umikanjem glavnine enot. Samo dva moža, bataljonski poveljnik in narednik Sirotinin, sta ostala na topu, ki je bil skrit v polju rži na nekem hribu.

Ko se je nemška tankovska kolona približevala, je Nikolaj sprožil in uničil prvi in zadnji tank, s čimer je zablokiral cesto. Takrat je bil bataljonski poveljnik ranjen; umaknil se je ter ukazal Nikolaju, naj mu sledi. V topu pa je ostalo še 58 granat. V dveh urah in pol je Sirotinin uničil 11 tankov in 7 oklepnikov ter ubil 57 Nemcev. Ko mu je zmanjkalo streliva, se je boril naprej s svojo puško vse do svojega konca.

Nemci, ki so medtem zavzeli bližnjo vas Sokolniči, so izkazali spoštovanje do Sirotininovega trupla. Nek tolmač iz vasi je poročal, da so nemški oficirji hvalili Nikolajev pogum. Eden med njimi naj bi izjavil, da bi bila vojna že dobljena, če bi se vsak nemški vojak boril tako, kot se je ta ruski narednik.

Njegove posmrtne ostanke so pokopali v skupinskem grobišču. Na žalost niti Sirotininovi sorodniki niso mogli najti nobene njegove fotografije, zato je ta risba enega od njegovih tovarišev edina podoba Sirotinina, ki obstaja.

4. Georgij Sinjakov, »sovjetski Schindler«

Georgij Sinjakov

Georgij Sinjakov je bil junija 1941 vpoklican v vojsko kot vojaški zdravnik, a so ga oktobra istega leta zajeli Nemci in ga poslali v taborišče Stalag III-C, ki se je nahajalo 80 km vzhodno ob Berlina. Tam je postal taboriščni zdravnik, potem ko je prestal »test«: bosonog v mrazu je v štirih urah mojstrsko izvedel operacijo trebuha.

Ruski zdravnik je nato v nemškem taborišču pomagal tisočim ljudem.

Sinjakov se je odločil, da reši čim več ujetnikov, njegova metoda pa je bila preprosta: medtem ko je zdravil ranjene in okužene paciente, je Nemcem pogosto lažno poročal, da zdravila niso delovala in da je pacient umrl. Ponoči so trupla umrlih odpeljali ven in vrgli v jarek. Nato so »mrtvi« pacienti dobili priložnost, da pobegnejo na sovjetsko ozemlje. Sinjakov in njegovi sodelavci so ubežnikom pred tem priskrbeli ročne kopije zemljevidov in kompase.

Sinjakov pa je zdravil tudi Nemce in rešil življenje sinu nadzornika taborišča. Za to je bil nagrajen z večjimi obroki, ki jih je delil s sojetniki. Težko je prešteti vse vojake, ki jih je ruski zdravnik rešil, a najbolj znana med njimi je bila sestreljena pilotka Anna Jegorova. Sinjakov jo je rešil in ji pomagal, vse dokler sovjetska vojska januarja 1945 ni osvobodila taborišča.

Pozneje se je pridružil Rdeči armadi v pohodu na Berlin. Po vojni je živel umirjeno življenje v Čeljabinsku in umrl leta 1978.

5. Vasilij Arhipov, človek, ki je preprečil jedrsko vojno

Vasilij Arhipov

Za razliko od ostalih junakov je bil Arhipov junaški v tem, da nekega dejanja NI izvedel ...

27. oktobra 1962, med kubansko raketno krizo, so ameriške bojne ladje začele potiskati sovjetske podmornice iz kubanskih teritorialnih voda z odmetavanjem vodnih eksplozivov. Oficir Vasilij Arhipov je bil eden od treh poveljnikov sovjetske podmornice, ki je nosila jedrsko orožje. Izstrelitev je bila možna samo z dovoljenjem iz Moskve, a so se pretrgale vse zveze. Kapitan Savicki in politični komisar na krovu Ivan Maslennikov sta bila pripravljena sprožiti jedrsko raketo, a zaradi nasprotovanja tretjega poveljnika Arhipova izstrelitve na koncu ni bilo in podmornica se je dvignila na površje, nakar se je z vsemi ostalimi sovjetskimi podmornicami umaknila iz kubanskih voda. Po zaslugi Arhipova, ki je preprečil sprožitev jedrske rakete, je bila preprečena jedrska vojna. Po vrnitvi v ZSSR je živel umirjeno življenje.

Dogodki tega dne so dolgo časa ostali skrivnost. Šele leta 2002 je Robert McNamara, ameriški sekretar za obrambo v administraciji predsednika Kennedyja med kubansko krizo, razkril podrobnosti incidenta in povedal, da je bil svet 27. oktobra 1962 bližje jedrski vojni kot kadarkoli prej ali potem.

Arhipov ni imel priložnosti, da bi delil lastne vtise o tem incidentu. Umrl je leta 1998.

O preprečeni jedrski vojni in Arhipovu preberite podrobneje v našem prispevku.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke