Kako je Putinova najljubša izletniška točka (Tuva) kar dvakrat vstopila v Rusijo

Putin na oddihu v Sajano-Šušenskem naravnem rezervatu, Tuva, 26. 8. 2018

Putin na oddihu v Sajano-Šušenskem naravnem rezervatu, Tuva, 26. 8. 2018

Aleksej Nikolski/Sputnik
Mogoče še niste niti slišali za Republiko Tuvo, v tem članku pa boste izvedeli, kako čudno zgodovino ima ta odmaknjen kotiček sveta ob Mongoliji.

Še mnogi Rusi samo skomignejo z rameni, ko slišijo »Republika Tuva«, sploh tisti iz evropskega dela države. To je danes ena od 85 ruskih regij, ki leži 4600 km vzhodno od Moskve, v južni Sibiriji, na meji z Mongolijo.

Iz Moskve tja niti ne morete iti z direktnim letom, prav tako v tej regiji sploh ni železnic. Da pridete v tuvansko prestolnico Kizil, morate najprej leteti v sibirsko mesto Abakan in se potem sedem ur in pol voziti z avtobusom. Zakaj neki bi se matral, pomislijo nekateri …

Kaa-Hem in reka Mali Jenisej

Vendar je Tuva veliko bolj zanimiva, kot se morda zdi. To je dežela šamanov, kjer nekoč nomadski Tuvanci, ki danes živijo v majhnih vaseh, še vedno ohranjajo mistično umetnost komuniciranja z drugimi svetovi (vsaj oni tako pravijo). Poleg tega ima Tuva tako spektakularno razgibano naravo, da v njej uživa tudi ruski predsednik Vladimir Putin, tako je na primer avgusta 2018 šel tja planinarit za konec tedna. Eno leto prej je v Tuvi preživel cel dopust, tam je lovil ribe in raftal z ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem, ki je po rodu Tuvanec.

Zelo čudno je, kako se je Tuva pridružila Rusiji. Pred manj kot stotimi leti je bila to neodvisna azijska država, ki je celo razglasila vojno proti nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno. Zakaj je potem vstopila v Sovjetsko zvezo?

Od Kitajske do kaosa

Šaman z ženo, dvajseta leta

Pojdimo še korak nazaj v zgodovino. Na začetku 20. stoletja je Tuva pripadala Kitajski, podobno kot Mongolija in celotna neruska severna Azija. So pa bile meje zelo ohlapne ali jih celo sploh ni bilo. Pri Diletant.media pojasnjujejo, da je »na stotine ruskih trgovcev sklepalo posle v Tuvi in tam živelo«.

Tam so bili z dobrim razlogom. Tuvanci so imeli ogromne črede živine, njihova dežela pa je bila bogata s krznom in zlatom, zato jim je trgovina z Rusi koristila. Po drugi strani so vezi s Kitajsko slabele, saj je takrat kitajski cesar izgubljal svojo moč. Takoj ko je kitajska revolucija 1911-1912 izbrisala monarhijo, so Tuvanci prosili carja Nikolaja II., da se njihova domovina pridruži Rusiji. Leta 1914 je car prošnjo odobril.

»Kitajci so protestirali, a temu nihče ni posvečal pozornosti, saj je buhtela prva svetovna vojna,« sklene epizodo Diletant. Celotne zgodbe pa še zdaleč ni bilo konec. Leta 1918 je stara Rusija med državljansko vojno razpadla, enako pa se je zgodilo tudi s Tuvo.

Drobna državica

Vojna je Tuvo razbila na tri dele, ki so jih nadzirali Mongoli, Bela armada in lokalni vojaški povzpetniki. Ko so prevladali boljševiki, so se odločili, da bodo Tuvi pustili neodvisno državo, da ne bi kvarili odnosov med Moskvo in Pekingom. Tuvanski politolog Viktor Sandakpan poudarja: »Bilo je še prezgodaj, da bi Tuva postala del ZSSR: državo so vodili aristokrati, del prebivalstva je podpiral Mongole, komunistična partija je bila šibka.«

Vseeno je nova Ljudska republika Tuva (LRT), ustanovljena leta 1921, bila močno odvisna od Sovjetske Rusije. Ni presenečenje, da je vojska LRT do leta 1941 štela samo 489 vojakov. V istem času je za 20 let neodvisne države zamenjala šest ustav, tamkajšnji komunisti pa so celo izpeljali nekakšno blažjo različico Stalinovih čistk.

Moški hodi proti ruševinam Ustuu-Khuree, pri nekdanjem osrednjem templju tuvanskih budistov, pri naselju Čadan. Tukajšnji samostan je bil uničen med stalinističnimi čistkami v 30. letih 20. stoletja.

»Ob koncu 20-ih in v začetku 30-ih so državo vodili mladi stalinisti, ki so študirali v Moskvi. Stare voditelje so odstranili s položajem in jih večinoma postrelili,« piše Diletant. Mlada generacija se je brez milosti borila proti plemstvu, budistom, šamanom … vsem, ki niso imeli mesta v novi ideologiji. Viktor Sandakpan piše, da je v 30. letih 20. stoletja represija prizadela od 1200 do 1700 ljudi.

Tuva proti Hitlerju

Leta 1932 je Salčak Toka, zaprisežen komunist, postal premier Ljudske republike Tuva. Spregovoril je o svojih sanjah: »Želim, da bi se naši ljudje ponovno združili z narodi velike Sovjetske zveze. Dokler se to ne zgodi, moje sanje niso izpolnjene.«

Salčak Toka, generalni sekretar tuvanskega regionalnega komiteja KPSZ, Republika Tuva

Ljudska republika Tuva je želela dokazati svojo zvestobo veliki sovjetski sosedi, zato je kot prva država uradno podprla Sovjetsko zvezo proti nacistični Nemčiji po začetku invazije 22. junija 1941 (Veliko Britanijo je prehitela za nekaj ur). Država z le 90000 tisoč prebivalci je na vojno izzvala Nemčijo. Legenda pravi, da se Adolf Hitler na razglasitev vojne ni odzval, ker ni našel Tuve na zemljevidu (mogoče se je ni niti trudil iskati?).

Šalo na stran, majhna država je dala vse od sebe, da bi pomagala ZSSR. Najprej je prispevala vse svoje zlate rezerve, na koncu pa poslala kakih 8000 ljudi v Rdečo armado.

V Rusiji

Sanje Salčaka Toke so se uresničile še pred koncem vojne. Leta 1944 je sovjetska država odobrila prošnjo Ljudske republike Tuve za vstop v Sovjetsko zvezo, v kateri so jo vključili v sestavo Ruske sovjetske federativne socialistične republike.

Šaman čaka na sončni vzhod med velikim ritualom

Tako je odmaknjena Tuva tudi po razpadu ZSSR ostala del Ruske federacije. V njej je ohranila svojo edinstveno šamansko kulturo, hkrati pa omogočila Vladimirju Putinu odlično destinacijo za sproščanje.

Več o naravi, kulturi in življenju v Tuvi pa preberite v tem starejšem prispevku.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke