4 veliki dogodki, ki so usodno zaznamovali Rusijo (s fotografijami)

Če bi se v prelomnih trenutkih ljudje odločili drugače, Rusija morda ne bi bila takšna, kot jo poznamo danes.

1. Povabilo Varjagom, da zavladajo Slovanom

Viktor Vasnjecov, Povabilo Varjagom v Rus'

Stari ruski letopisi pripovedujejo, da so leta 862 legendarni varjaški (skandinavski, vikinški) voditelj Rjurik, njegovi bratje in spremljevalno osebje pripotovali v severni del Rusije in se ustalili v mestu Novgorodu (to je eden od dveh centrov zgodnje staroruske državnosti poleg Kijeva). Znana legenda pravi, da so Rjurika prosili, naj prevzame vladarstvo nad tamkajšnjimi slovanskimi plemeni, ker je vladal nered in so bila plemena nenehno v medsebojnih sporih. Rjurik je povabilo sprejel in postal prvi znan voditelj Rus', stare države, ki jo danes smatrajo za začetek zgodovine ruske državnosti.

Slavni ruski zgodovinar iz 19. stoletja Sergej Solovjov takole opisuje ta dogodek: »Povabilo prvim knezom je velikega pomena za našo zgodovino. Ta dogodek zaznamuje vso Rusijo in pravilno je, da z rusko zgodovino začnemo tukaj.« Prvič v zgodovini so bila raznorazna (vzhodna) slovanska plemena združena pod isto oblastjo – oblastjo Varjagov.

Nekateri zgodovinarji zanikajo to razlago in menijo, da Skandinavci niso prišli na oblast na miren način in s povabilom. Oni razlagajo, da so Rjurika povabili kot plačanega vojščaka in vojaškega vodjo, vendar je on potem organiziral puč, strmoglavil lokalne starešine in sam zavladal severni slovanski deželi. Pozneje je njegova dinastija okrepila svojo moč po vseh staroruskih deželah, tudi v Kijevu, ki je potem postal prestolnica nove države.

Na koncu so, kot prepoveduje neki judovski podpornik, Varjagi »prevzeli njihov [slovanski] jezik in se z njimi [Slovani] pomešali«.

2. Pokristjanjevanje

Viktor Vasnjecov, Pokristjanjenje Rusije

Kijevska Rusija, velikanska stara slovanska država, ki je pokrivala ogromna območja v današnji Rusiji, Ukrajini in Belorusiji, je leta 988 pokristjanil veliki knez Vladimir. Po splošno razširjenem prepričanju se je odločil za pravoslavno različico krščanstva zaradi tesnih vezi med Rusijo in Bizantinskim cesarstvom, kjer so prakticirali to vero. Vezi so se ohranile vse do padca bizantinskega imperija v 15. stoletju, po katerem se je Moskva razglasila za naslednico Bizanca in »Tretji Rim«. Vladimirjeva odločitev je tako usodno določila smernice ruskega zgodovinskega razvoja.

Poleg tega je krščanstvo postalo še en pomemben dejavnik združevanja razdrobljenih slovanskih ozemelj. »S sprejemom krščanstva je začela nastajati ruska narodna skupnost, ki se je razvijala skozi združevanja plemenskih skupnosti, družbenih slojev in posameznikov v skupnem duhovnem prostoru Kristusove cerkve,« je pred nekaj leti na konferenci o knezu Vladimirju razložil ruski pravoslavni škof Ilarion.

Vladimir ima v Rusiji status svetnika, leta 2016 pa so mu postavili opazen spomenik v bližini Kremlja.

3. Bitka na Kulikovskem polju proti Mongolom

Sergej Prisekin, Kulikovska bitka (1980)

Razširjeno je tudi prepričanje, da je ruski narod dejansko združil dogodek 400 let pozneje – kulikovska bitka. Leta 1380 so vojaki iz ruskih dežel pod poveljstvom moskovskega kneza Dmitrija porazili vojake kana Mamaja, močnega poveljnika Zlate horde, velike mongolske države.

Invazija Mongolov sredi 13. stoletja je opustošila rusko deželo in od takrat so tamkajšnjim kneževinam vladali mongolski vladarji iz horde. Dmitrij je uspel zbrati velikansko vojsko, v kateri so bili borci iz skoraj vseh ruskih kneževin, in šel v srdit boj proti Mamajevim četam. Dmitrij se je osebno boril na fronti, po zmagi pa se je zapisal v zgodovino pod imenom Dmitrij Donski.

»Rusi so šli na Kulikovsko polje kot prebivalci različnih kneževin, vrnili pa so se kot združen ruski narod,« je pisal znani ruski zgodovinar 20. stoletja Lev Gumiljov.

4. Podvig Minina in Požarskega

Kuzma Minin in Dmitrij Požarski iz Državnega umetnostnega muzeja v Nižnem Novgorodu

»Do konca leta 1611 se je zdelo, da je moskovska država praktično povsem uničena. Poljaki so osvojili Smolensk, poljski vojaki so požgali Moskvo do tal in zavzeli Kremelj ter se tam utrdili. Švedi so zavzeli Novgorod in predlagali svojega kandidata za moskovski prestol,« pove zgodovinar Vasilij Ključevski o tako imenovanem »obdobju zmede«.

Tedaj, ko se je zdelo, da bo razpadla celotna država, pa so se združili srednji in nižji družbeni razredi ter vzeli boj za domovino v svoje roke. Kuzma Minin, trgovec z mesom in mestni uradnik iz Nižnega Novgoroda, in vojaški poveljnik knez Dmitrij Požarski sta organizirala ljudsko prostovoljno vojsko, ki je osvobodila Moskvo in vzpostavila pogoje, v katerih je na prestol prišel car Mihail. Ravno on je začetnik nove dinastije Romanovih, Rusija pa je tako lahko ostala suverena država.

Preberite še:

Pet stoletij, pet ideologij: Kakšne ideje so vodile rusko državo skozi stoletja?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke