Med peščico luksuznih avtomobilov v Sovjetski zvezi sta modela GAZ-13 in GAZ-14, ki sta znana pod skupnim imenom Čajka (Galeb) in sta veljala za najlepša avtomobila v državi.
Ime Čajka ("Galeb") ni bilo izbrano naključno: namen je bil poudariti poseben status tega vozila. Preden se je pojavil GAZ-13 leta 1959, so v Tovarni avtomobilov Gorkega (GAZ) že začeli s proizvodnjo modela Volga, ki je nosil ime po eni od glavnih ruskih rek. Tako kot galebi letijo nad rekami, je bil tudi GAZ-13 mišljen kot prestiž, ki je nad Volgo, so radi govorili njegovi oblikovalci.
Kot navdih za GAZ-13 sta služila Packard Patrician in Packard Caribbean, a kljub podobnostim z ameriškima modeloma Čajka ni bila njuna kopija.
Ena od čajk, znana pod vzdevkom »Črni doktor«, je služila kot reševalno vozilo za kremeljsko elito in člane njihovih družin. Na prvi pogled je sicer, nekoliko ironično, delovala bolj kot mrtvaški avto.
Navadni sovjetski državljani čajke niso mogli kupiti, saj ni bila v prosti prodaji. To je bil namreč luksuzni avtomobil za srednje uradnike. A ljudje so si ga vseeno lahko ogledali od znotraj, saj so odslužene čajke dajali matičnim uradom, kjer so postale zelo priljubljene med mladoporočenci.
Čajk niso vozili samo politiki – država jih je pogosto poklanjala znanim umetnikom, pisateljem, športnikom ipd. Belo čajko so na primer podarili Valentini Tereškovi, prvi ženski v vesolju. Ta gesta je imela tudi simbolni pomen, saj je bil klicni znak Tereškove v vesolju prav tako Čajka.
Čajko voditelja ruske pravoslavne cerkve patriarha Pimena je oblikoval Pierre Cardin osebno, ki je leta 1979 obiskal Moskvo v sklopu neke modne razstave in se ob tej priložnosti sestal tudi s patriarhom. Cardin je bil tako navdušen nad Pimenovim vozilom, da je ponudil svoje storitve pri oblikovanju njegove notranjosti, seveda v svojem edinstvenem stilu sladolednih barv.
Leta 1977 je izšel kabriolet GAZ-14-05, ki so ga od takrat redno uporabljali na paradah ob praznovanju zmage v drugi svetovni vojni na Rdečem trgu.
Čajka je postala tudi uradno vozilo sovjetskih diplomatov v tujini, v Moskvi pa so se z njim prevažali tuji diplomati, ki so sicer dajali prednost ameriškim in evropskim vozilom.
Leta 1988 med kampanjo Gorbačova »proti privilegijem« je bilo vsem uradnikom ukazano, da čajke zamenjajo za manj prestižne Volge. Ideja za tem je bila dati znak sovjetski politični eliti, da ne more več uživati v luksuznih predmetih in se mora približati navadnim ljudem.
Toda »borci proti privilegijem« so šli v svojih namerah +tako daleč, da niso ukinili samo proizvodnje teh avtomobilov; uničena je bila tudi vsa tehnična dokumentacija in proizvodna oprema, zato so se poskusi za ponovni zagon proizvodnje v 90. letih vsi po vrsti popolnoma izjalovili.
Preberite tudi, zakaj so bili Rusi nori na avtomobile Volga.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
