Toplega 8. oktobra 1950 se na letališču sovjetskih zračnih sil Suhaja rečka na Daljnem vzhodu ni dogajalo nič posebnega. Čeprav je nekaj sto kilometrov proč divjala korejska vojna, je tam ni čutil nihče.
V korejski konflikt sta bili vpleteni tudi Sovjetska zveza in ZDA, vendar so se Sovjeti omejili na prispevke v orožju in vojaških strokovnjakih Severnim Korejcem. V tistem času še ni bilo zračnih dvobojev med sovjetskimi piloti v MiG-15 in ameriškimi v F-86 na korejskem nebu.
Zdelo se je, da osebja 821. lovskega polka pri Suhi rečki ni imelo kaj skrbeti. Nato jih je kot strela z jasnega doletela vojna.
Dva ameriška lovca Lockheed P-80 Shooting Star sta poletela 100 km globoko v sovjetsko ozemlje, se pojavila nad Suho rečko in odprla ogenj.
Lockheed P-80B 'Shooting Star'
Getty ImagesAmeričani so poškodovali šest sovjetskih lovcev na tleh, eden pa je zgorel v celoti. Na srečo človeških žrtev ni bilo. Zgodila se je ironija, da so bili v ameriškem napadu napadeni ameriški lovci P-63 Kingcobra, ki so bili podarjeni Sovjetski zvezi med drugo svetovno vojno po programu zavezniške pomoči lend-lease.
Sovjetski polk na tem letališču je bil povsem nepripravljen na ta napad in sploh ni odreagiral. Lovci niso bili napolnjeni z gorivom. Tudi če bi bili, bi »kraljevske kobre« P-63 z batnimi motorji težko dohajale moderna »utrinka« P-80.
Sprožen je bil vsesplošni preplah in informacije o napadu so hitro pricurljale do državnega vodstva v Moskvi.
Sovjetsko vodstvo je bilo zaprepadeno in ni moglo doumeti, ali je šlo za napako pilotov ali za začetek tretje svetovne vojne.
Sovjetske zračne sile so se znašle v visoki pripravljenosti. Kmalu zatem so na Daljni vzhod premestili najnovejše lovce MiG-15, ki so se nedolgo pozneje pojavili v bitkah nad Korejo.
Sovjetska bojna letala Mikojan-Gurjevič MiG-15
Valentin Soboljev/TASSPilot 821. lovskega polka Nikolaj Zabelin se je spominjal: »Po napadu je bil naš polk v bojni pripravljenosti, prvič po koncu druge svetovne vojne. Od zore do zore smo sedeli v letalu ali v njegovi bližini. Imeli smo občutek, da prihaja vojna …«
Že naslednji dan po incidentu se je Sovjetska zveza pritožila pri Združenih narodih glede ameriškega napada na letališče.
Izkazalo se je, da Američani niso nameravali napasti sovjetskega ozemlja. Njihov cilj je bilo severnokorejsko letališče pri Čongdžinu.
Zaradi navigacijskih napak sta se dve letali izgubili in vstopili v sovjetski zračni prostor. Tam sta odkrili neidentificirano letališče in presodili, da je to njun cilj. Zaustavile ju niso niti velike rdeče zvezde na letalih, saj so Američani verjeli, da gre za znake severnokorejskih zračnih sil.
Prvi dvomi so se pojavili, ko sovražnega letališča niso preplavili plameni. To je pomenilo, da bojna letala niso bila napolnjena z gorivom in niso bila pripravljena na boj. To je bilo nemogoče za severnokorejsko letališče.
Na poti nazaj sta pilota videla otok, ki ga nista pričakovali na poti. Eden od pilotov Alton Quanbeck je v članku Moja kratka vojna z Rusijo za Washington Post zapisal: »Ojoj, pa saj pri Čongdžinu ni nobenega otoka, sem pomislil.«
Po analizi podatkov v zračni bazi so bili sumi potrjeni: ameriški letali sta napadli sovjetsko letališče. Generalmajor Earl E. Partridge je pilotoma rekel: »Za to misijo vaju čaka križec za zasluge ali vojaško sodišče.«
Predsednik ZDA Harry Truman je 20. oktobru v govoru v OZN priznal ameriško krivdo in poudaril, da je bil napad na Sovjetsko zvezo »rezultat navigacijske napake in slabih izračunov« pilotov.
Pilota Alton Quanbeck in Allen Diefendorf sta šla pred vojaško sodišče, a sta jo odnesla z milo kaznijo. Premestili so ju v bazi na Japonskem oziroma Filipinih.
Sovjetska stran je sprejela opravičilo, vendar mu ni popolnoma zaupala. Zanjo je bil napad provokacija.
Predsednik ZDA Harry. S. Truman se je za napad opravičil in ga označil za rezultat napake pilotov
Getty Images»Američana sta dobro vedela, kam letita. Letela sta 100 kilometrov proč od naše meje s Korejo in to jima je bilo jasno. Zgodbo o mladih pilotih, ki sta se izgubila, so si izmislili pozneje,« je tako zatrdil Nikolaj Zabelin.
Tretja svetovna vojna bi se skoraj začela tudi zaradi spora s Kitajsko okoli enega otoka in zaradi računalniške napake. Preberite več tukaj in tukaj.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.