Muzejska posest Jasna Poljana v Tulski regiji je med turisti ena najbolj priljubljenih in zaželenih »književnih« znamenitosti v Rusiji. Število ljudi, ki si želijo na lastne oči ogledati kraj, kjer je živel in ustvarjal veliki literat Lev Tolstoj, raste iz leta v leto. K temu pripomorejo tudi splošno zanimanje za rusko književnost, številne filmske upodobitve Tolstoja ter požrtvovalno delo upravljavcev muzeja.
Večina raziskovalcev življenja in dela Leva Tolstoja se strinja, da so z Jasno Poljano povezani ključni dogodki v življenju pisatelja. Na svojem najljubšem posestvu je namreč preživel več kot 50 let. Redka obdobja, ko je bil zdoma, so bila bolj ali manj zaradi nuje. Sam Tolstoj je takole opisal vlogo Jasne Poljane v svojem življenju: »Brez svoje Jasne Poljane bi si le stežka lahko predstavljal Rusijo in moj odnos do nje.«
Jasna Poljana je bila vedno vir posebnega ustvarjalnega navdiha za Tolstoja. Večkrat je poudarjal, da mu je ta posest pomagala pri delu in osredotočenosti na potek zgodb, ki jih je pisal. Poleg množice drugih del sta prav tukaj nastala tudi legendarna romana Vojna in mir in Ana Karenina.
Mnogi popotniki so presunjeni nad skromnim izgledom Tolstojevega doma. Znameniti pisatelj ni maral razkazovati razkošja in njegovo domovanje je bilo v popolnem skladju z njegovim pogledom na svet. Tukaj velja omeniti, da je dom Tolstoja, ki se je ohranil do dandanes, samo eden od prizidkov velike posestniške hiše rodbine Volkonskih, iz katere je izhajala pisateljeva mati. Mimogrede, njen oče in Tolstojev ded Nikolaj Volkonski je služil kot navdih za starega kneza Bolkonskega iz romana Vojna in mir.
Ko stojite v hiši, se zdi, kot da se je Tolstoj šele pravkar odpravil na sprehod. Celo njegova topla jopa visi na naslonjaču. Takšna razporeditev predmetov je ostala vse od smrti pisatelja, ohranila pa jo je njegova hči Aleksandra Lvovna. Eksponati so preživeli celo revolucijo in leta nemške okupacije med drugo svetovno vojno, saj so jih še pravočasno evakuirali v Tomsk.
Verjetno ni niti enega turista, ki bi po ogledu razkošnega parka in vrtov Jasne Poljane ostal ravnodušen. Na ogromnem območju posesti je množica drevoredov, gredic in sadnega drevja.
Tolstoj je bil zmeraj obkrožen z bujnostjo cvetov in zelenja, bil je strasten vrtnar. Z lastnimi rokami je v Jasni Poljani posadil na tisoče jablan. Iz aromatičnih plodov so pripravljali jedi za družino Tolstojevih in za pogostitev kmetov. Del pridelka je šel v prodajo, ki je posestvu prinašala dohodek. Mimogrede, nasadi jablan še danes prinašajo obilen pridelek.
Tolstoj se je vsak dan sprehajal po svojih zemljiščih in črpal navdih iz pogovorov z naravo. Širok brezov drevored pri vhodu na posest je Tolstoj večkrat opisoval v svojih knjigah.
Lev Tolstoj je bil eden največjih zaščitnikov kmečkih pravic svojega obdobja. Navdihovala sta ga kmečka bit in kultura, v predstavnikih kmečkega razreda pa je našel precej več pozitivnih duhovnih lastnosti kot pri predstavnikih plemstva. Za primer vzemimo samo njegov opis kmetov, s katerimi Levin v romanu Ana Karenina kosi travo.
Tolstoj je menil, da so šole zelo pomembne za kmečke otroke, in tako se je taka šola leta 1859 pojavila tudi v Jasni Poljani v prizidku družine Kuzminskih (družina sestre Tolstojeve žene, ki je tukaj pogosto bivala). V tistih časih so bile podobne učne ustanove redkost celo v velikih mestih, da sploh ne govorimo o vaseh in zasebnih posestih. Ne glede na stanje v družbi in odsotnost izkušenj je Tolstoju v šolski program uspelo vnesti vse svoje pedagoške ideje. Šola je pokazala odlične rezultate in se za vedno vpisala v rusko zgodovino.
Lev Tolstoj je vztrajal, da ga pokopljejo v Jasni Poljani. Ni hotel, da bi na njegovem grobu postavljali spomenike, križe ali kakršnakoli druga obeležja. Mesto, kjer je pokopan, je izbral sam še za časa življenja. Večni pokoj je želel imeti tam, kjer je kot otrok skupaj s svojim bratom iskal »zeleno palčko«, čarobni artefakt, s katerim bi lahko osrečil vse ljudi na svetu. Pisateljevo voljo so tudi spoštovali.
Njegov grob je pod majhnim hribčkom, pokritim z zeleno travo. Okoli njega vlada posebna tišina – turisti in gosti v znak spoštovanja do Leva Nikolajeviča ob njegovem grobu zmeraj molčijo.
Po revoluciji so Tolstojevi otroci uspeli obdržati pravice do skrbi za njegovo dediščino. Jasno Poljano še danes upravljajo pisateljevi potomci, ki so zaščitniki in glavni pobudniki vseh projektov, ki se odvijajo na posestvu. Dolga leta je vodilno upravno funkcijo zasedal pisateljev prapravnuk Vladimir Iljič Tolstoj. Danes, potem ko je prevzel vlogo predsednikovega svetovalca za kulturo, upravo posesti vodi njegova žena.
Vsaki dve leti je v Jasni Poljani srečanje Tolstojevih potomcev, ki jih je danes že skoraj 400.
Preberite še:
Pisatelj Lev Tolstoj je bil tudi hipster, ki bi še danes narekoval trende
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
