Rajska leta socializma: Kako so se sovjetski državljani sproščali na plaži (FOTO)

Čeprav ljudje v sovjetskih časih niso letovali na Maldivih ali na Baliju, so se kljub temu znali sproščati. Ob vročih poletnih dneh so ljudje iz vseh republik hrumeli na plaže.

Oddih na plaži je lahko bil »divji« v samostojni režiji, kar je bilo cenejše, ali pa organiziran v katerem od letovišč podjetij ali sindikatov. Tam ste lahko bili deležni polnega penziona in zdravilne kure. Kot v pravljici!

Najboljše je bilo dopustovati na obali Baltskega morja. Letovišča Jūrmala (Latvija), Pärna (Estonija) in Palanga (Litva) so veljala za najprestižnejša, že skoraj kot dopust v tujini.

Za vsaj tako priljubljenega je veljal oddih ob Črnem morju. Najboljša obmorska letovišča v Sovjetski zvezi so bila na Krimu, v Sočiju in v Abhaziji.

Glavno pravilo sovjetskih dopustnikov se je glasilo – pojdi na plažo zgodaj, sicer ne boš našel prostega mesta. Plaže na Jalti, v Alušti in v Jevpatoriji so bile zmeraj polne.

Dopustnike pa so poleg morja in sonca čakale tudi raznovrstne aktivnosti. Na plažah je bilo mogoče igrati med drugim ulični šah, zelo priljubljeno igro v vsej Sovjetski zvezi.

Mladina je prosti čas rada preživljala aktivneje, na primer ob odbojki na mivki ali njeni »pionirski« različici.

Svež zrak pa zbudi tudi že skoraj zverinski tek, zato so bile restavracije in lokali zmeraj polni, mnogi pa so si napravili preprost piknik z domačo hrano.

V kolikor vam ni uspelo nikamor odpotovati, ste lahko prosti čas dobro preživeli tudi doma. Moskovčani recimo še dandanes radi zahajajo na okoliška jezera.

V Moskvi so se že sredi 60-ih let vozili na vodnih smučeh!

V Leningradu (Sankt Peterburgu) domačini še danes prisegajo na oddih blizu Petropavlovske trdnjave na Nevi. Najstarejša plaža v mestu je znana po »mrožih« - ljudeh, ki se kopajo tudi pozimi.

Sovjetski šolarji so poletje preživljali bodisi v domači vasi bodisi v pionirskih taborih. Najprestižnejši med njimi je bil Artek na Krimu, ki so ga odprli leta 1925 in se je ohranil vse do danes.

Šolarji niso imeli ne interneta ne telefonov, starši pa so jih mirne duše za več tednov puščali v oskrbi animatorjev (večinoma študentov pedagoških fakultet), ki so z njimi preživljali cele dneve.

Ste že kdaj slišali za dan Neptuna? Gre za neke vrste otroško različico iniciacijskega obreda mornarjev. Pionirji so pripravljali predstave, v katerih so lahko sodelovali praktično vsi. Nekdo je pripravljal kostume, drugi so pisali scenarij. V bistvu je bil to zelo dober »team building«, preko katerega so otroci dobili nove prijatelje za vse življenje.

Preberite še:

V Meki nudistov: »Samo všeč mi je ta občutek svobode«