Burna dvajseta leta: grozote in uspehi v času rojevanja nove sovjetske države (FOTO)

Konec tuje intervencije

Ameriški interventi vlečejo platforme s cinkovimi krstami, oblečenimi v ameriške zastave (Ruski daljni vzhod, 1920).

Ko je v Rusiji izbruhnila državljanska vojna, se je vanjo takoj vključilo ogromno držav, bodisi, da bi podprle protirevolucionarne sile, bodisi zavoljo lastnih ciljev. A vojaške zmage Rdeče armade in propad protiboljševiškega belega bloka je intervente prisililo k umiku svojih vojska iz države. Do spomladi 1920 jih je večina že zapustila Rusijo, a nekatera ozemlja so bila osvobojena šele leta 1925.

Sovjetsko-poljska vojna

Sovjetska artilerija med sovjetsko-poljsko vojno (Ukrajina, 1920)

Leta 1919 je med Poljsko in sovjetsko Rusijo izbruhnila vojna za nadzor nad vzhodno Evropo. Rdeča armada je napredovala proti poljski prestolnici, od koder bi (tako je bilo zamišljeno) nato razširili ideje svetovne revolucije na srednjo in zahodno Evropo. A katastrofalen poraz Sovjetov v bitki za Varšavo leta 1920 je prekinil njihove načrte.

Wranglov poraz

Rdeči kozaki pred napadom na utrdbo Perekop na Krimu, zadnje oporišče bele garde pod poveljstvom generala Pjotra Wrangla (november, 1920)

Zgodaj leta 1920 so se premagani demoralizirani vojaki bele garde pod poveljstvom barona Pjotra Wrangla zatekli na Krim, da bi nudili poslednji odpor. Kljub temu, da so začasno odbili poskuse Rdeče armade zavzeti polotok, so bili proti masivnemu sovjetskemu napadu novembra popolnoma nemočni. Poraz in evakuacija preostankov bele garde s Krima je pomenila konec protiboljševiškega belega gibanja v južni Rusiji.

Odprava nepismenosti

Turkmenke na lekciji slovnice (Turkmenistan, 1926)

V začetku 20-ih je sovjetska država začela obsežen boj proti nepismenosti prebivalstva, ki je dosegala skoraj 80-odstotno stopnjo. Zahvaljujoč širokemu sistemu ukrepov, kot je bilo usposabljanje učiteljev, izdaja slovarjev in ustanavljanje šol po vaseh, je več kot 10 milijonov ljudi dobilo dostop do izobraževanja.

Kronštadska vstaja

Vojaki rdeče armade napadajo uporniški Kronštadt (marec, 1921)

Upor mornarjev proti boljševiški vladi, ki se je zgodil v bazi baltske flote v Kronštadtu marca 1921, je globoko pretresel sovjetsko vodstvo. Mornarji, ki jih je Trocki označil za »ponos in slavo revolucije«, so predstavljali najzanesljivejše jedro revolucionarnih sil. Mornarji, ki so zahtevali konec boljševiške vlade, so bili po več hudih napadih premagani.

Elektrifikacija Rusije

Kmetje z žarnico (Botino, Moskovska regija, 1925)

Leta 1921 je bil sprejet splošen načrt za elektrifikacijo države. V obdobju enega desetletja se je z gradnjo številnih novih električnih postaj državna proizvodnja energije povečala za sedemkrat. Elektrifikacija je postavila temelj kasnejši industrializaciji.

Lakota v Povolški regiji

Kmetje, obdolženi kanibalizma in ostanki njihovih žrtev (Buzuluk, Samarska regija, 1921)

Uničujoča državljanska vojna in prisilno odvzemanje hrane za vojsko je v letih 1921-1922 povzročilo veliko lakoto na območju od Krima, južne Ukrajine in Kazahstana do Sibirije. Posebej prizadeto je bilo območje v Povolški regiji (ob bregovih reke Volge). Za lakoto je umrlo več kot 5 milijonov ljudi. Boljševiki so obupano poskušali rešiti problem z zasego cerkvenega premoženja in nabavo hrane iz naslova teh sredstev. Mnogo so prispevale tudi tuje dobrodelne organizacije.

Konec državljanske vojne

Vojaki Daljnovzhodne republike vstopajo v Vladivostok (25. oktobra, 1922)

Japonska je z intervencijo v ruski državljanski vojni zasedla ogromna ozemlja na Daljnem vzhodu. Da bi se izognili odprtemu konfliktu z Japonci, so Sovjeti leta 1920 ustanovili tamponsko državo. T. i. Daljnovzhodna republika je bila formalno neodvisna država, v praksi pa delovala skladno s sovjetskimi interesi. 25. oktobra 1922 so zadnje japonske sile zapustile Vladivostok, ki so ga takoj zatem zasedli Sovjeti. Nekaj tednov kasneje se je Daljnovzhodna republika združila s sovjetsko Rusijo. Državljanske vojne je bilo konec.

Rapalska pogodba

Nemški in sovjetski diplomati v Rapallu (april, 1922)

Rapalska pogodba je imela velik pomen za obe odpadnici mednarodne skupnosti – premagano in ponižano Weimarsko republiko in mednarodno nepriznano sovjetsko Rusijo. Državi sta se dogovorili za sodelovanje na mnogih gospodarskih in vojaških področjih. Podpis tega (prvega tovrstnega) mednarodnega dogovora, je za sovjetsko Rusijo pomenil prvi korak iz mednarodne izolacije.

Ustanovitev Sovjetske zveze

Demonstracije v Moskvi leta 1922

30. decembra 1922 so predstavniki Ruske, Ukrajinske, Beloruske in Transkavkaške sovjetske socialistične republike podpisali dogovor o ustanovitvi Sovjetske zveze, ki je dve leti kasneje dobila tudi prvo ustavo.

Pionirji

Pionirji in brezdomni otroci med demonstracijami 1. maja (1927)

Leta 1922 je bilo v sovjetski Rusiji ustanovljeno pionirsko gibanje. Namen te organizacije je bil vzgajanje otrok v duhu zvestobe novi državi po načelih komunističnih idealov.

Smrt Vladimirja Lenina

Voditelji sovjetske države pri krsti Vladimirja Lenina (januar, 1924)

Smrt »večnega« vodje boljševikov je pretresel sovjetsko vodstvo in tudi navadne ljudi. Krsto z Leninovim truplom je obiskalo preko 500.000 ljudi. Lenina so boljševiki po njegovi smrti pretvorili v kult osebnosti in posebej zanj zgradili mavzolej na Rdečem trgu.

Sergej Ejzenštejn

Sovjetski filmski režiser Sergej Ejzenštejn na snemanju filma Staro in novo (1926)

V 20-ih so nastale prve mojstrovine legendarnega sovjetskega filmskega režiserja Sergeja Ejzenštejna, vključno z Oktobrom (1927) in Oklepnico Potjomkin (1925). Slednja velja za enega največjih filmov vseh časov.

Kolektivizacija

Posvet kmečkih delavcev v ukrajinski vasi Malčivi pred pridružitvijo kolektivni farmi leta 1929

Kolektivizacija, ki se je začela leta 1928, je bila usmerjena k združitvi individualnih kmečkih posesti in dela v kolektivne farme, imenovane kolhozi. Delavci v kolhozih niso prejemali plače ampak delež tega, kar je bilo proizvedeno na posameznem kolhozu, za kritje njihovih potreb. Namen kolhozov je bil postaviti nov mejnik v sovjetski socialistični ideologiji – komune srečnih delavcev, ki delajo skupaj v popolni harmoniji za dobrobit ogromne države. V realnosti je nenadna prekinitev starih kmečkih tradicij privedla do katastrofalne lakote (1932-1933).

Spartakijada

Finska ekipa na vsezvezni Spartakijadi 1928

Ker je Mednarodni olimpijski komite bojkotiral Sovjetsko zvezo, so se Sovjeti odločili, da organizirajo lastne »olimpijske igre«, imenovane spartakijade v čast upora sužnjev v Rimski republiki. Prva vsezvezna spartakijada se je začela na isti dan, ko so se končale 9. olimpijske igre 12. avgusta, 1928. V Moskvo je pripotovalo 612 športnikov iz 17 držav, večinoma iz Nemčije in Finske. Vsi so bili člani delavskih športnih združenj.

Industrializacija

Člani Komsomola, delavci tovarne ZIL (dvajseta leta 20. stoletja)

Leta 1928 je bil izveden prvi petletni plan razvoja državnega gospodarstva Sovjetske zveze. Z velikimi kolektivnimi napori sovjetskih ljudi ob pomoči nemških in ameriških strokovnjakov se je Sovjetska zveza pretvorila iz kmetijske v industrijsko državo. Zgrajenih je bilo 1.500 novih tovarn, na noge postavljena domača avtomobilska industrija, država pa je postala ena od vodilnih svetovnih proizvajalcev nafte, železa in elektrike. Ta povečan industrijski potencial je omogočil vnovično oboroževanje Rdeče armade.

Izgon Trockega

Lev Trocki (levo) leta 1928, malo preden je bil izgnan iz ZSSR in Josif Stalin (desno) leta 1929.

Leta 1929 je bil iz Sovjetske zveze izgnan eden najvidnejših boljševiških voditeljev Lev Trocki, potem ko je izgubil politični boj z Josifom Stalinom. Stalin je po tem postopoma z železno roko konsolidiral svojo oblast.

Preberite še:

Slovenci v ruski revoluciji: utrinki iz spominov in pričevanj