4. julij 1989 se je za polkovnika Nikolaja Skudrina začel kot vsak drug dan. Skudrin, Izkušen pilot sovjetskih zračnih sil, ki se je pravkar vrnil z dopusta, je opravljal testni polet nad Poljsko (takrat še sovjetsko zaveznico). A kmalu po vzletu z vojaške baze Bagicz blizu mesta Kołobrzeg, je šlo narobe prav vse.
Tudi tisoč kilometrov zahodno v Belgiji se je dan za 19-letnega kmeta Wima Delaereja prav tako začel povsem običajno. Wim si niti v sanjah ni mogel predstavljal, da bo to njegov zadnji dan življenja, ker bo točno na njegovo kmetijo strmoglavilo sovjetsko lovsko letalo in ga pokopalo pod ruševinami.
Kmalu po vzletu je Skudrinu na letalu odpovedala pozgorevalna komora (afterburner) in pilot je to dojel kot znak, da bo kmalu odpovedal tudi motor, zato je usmerjevalnika leta na tleh obvestil o tem, da se bo katapultiral. To je po odobritvi tudi storil. Skudrin je ravnal v skladu s protokolom, a situacija se je obrnila povsem drugače od pričakovanj.
Brez pilota na krovu je motor na migu začel delovati normalno in letalo ni več izgubljalo višine. S pomočjo avtopilota je lovec nadaljeval let v smeri zahoda. Sovjetski in poljski operaterji v zračni bazi so imeli od te točke naprej popolnoma zvezane roke.
Zdaj »brezpilotni« MiG-23 je preletel poljski in vzhodnonemški zračni prostor brez vsakršnih težav, saj so varnostni sistemi na tleh letalo prepoznali kot zavezniško. A celo ko je prečkal mejo med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, so se Natovi piloti, potem ko so videli, da letalo nima pilota, odločili, da ga ne sestrelijo.
»Ko so ameriški piloti videli, da sovjetski lovec ni oborožen z ofenzivnim orožjem, kot so jedrske bombe, so ga pustili, da leti naprej, v upanju, da bo strmoglavil nekje v Rokavskem prelivu,« je takrat pisal New York Times. To predvidevanje ni bilo neosnovano, saj je sovjetski mig letel nad gosto naseljenimi območji Zahodne Nemčije, Nizozemske in Belgije – če bi ga sestrelili, bi lahko na tleh povzročili veliko škodo in številne žrtve.
Kljub temu pa je ostajalo tveganje, da bo lovec strmoglavil na francosko mesto Lille, zato so se Natovi piloti pripravljali, da ga vendarle sestrelijo. A mig je izgubil hitrost in začel padati nad zahodno Belgijo, ter strmoglavil na vas Kortrijk, natančneje točno na hišo nesrečnega Wima, ki verjetno niti ni imel časa, da bi dojel, kaj se pravzaprav dogaja.
»Žal mi je za to, kaj se je zgodilo. Belgijci so že seznanjeni z vzroki za incident in mi smo se tudi že opravičili,« je istega dne izjavil sovjetski predsednik Mihail Gorbačov. V najslabšem scenariju bi tovrstna katastrofa lahko prerasla v mednarodno krizo, a odnosi med Zahodom in Vzhodom so takrat bili na vrhuncu zaradi reform Gorbačova, ki so sprostile hladnovojne napetosti. Sovjetska zveza je Belgiji plačala kompenzacijo v višini 685.000 ameriških dolarjev in nesrečni incident je bil kmalu pozabljen. Nenazadnje je ponoreli mig ubil samo eno osebo – lahko bi bilo veliko huje. Čeprav se Wim Delaere verjetno ne bi strinjal.
Preberite še:
Zaletavanje v sovražnikova letala: drzna taktika ruskih pilotov
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
