Katere države so si drznile napasti Rusijo?

1. Zlata horda

Sergej Prisekin, Bitka na Kulikovem polju, 1980

Global Look Press

Država Zlata horda je bila prvotno del Mongolskega imperija. Leta 1237 je vladar Zlate horde Batu kan napadel Kijevsko Rusijo ter požgal in opustošil njena najpomembnejša mesta Kijev, Vladimir, Rjazan, Černihiv in še mnoge druge kraje. Takratna mongolska vojska je bila dosti številčnejša od ruske.

Po invaziji so se Mongoli umaknili v stepo, ker si niso niti nameravali neposredno priključiti ruskih ozemelj. Prebivalcem ruskih dežel so dovolili, da si sami izbirajo svoje kneze v ruskih mestih, a so izbrani knezi morali odpotovati v Zlato hordo po mongolsko soglasje in blagoslov. Prav tako so morali plačevati davek Zlati hordi, celo po letu 1259, ko se je tale kanat odcepil od Mongolskega imperija. V zgodovinopisju temu sistemu ruske odvisnosti pravijo tatarsko-mongolski jarem.

Jarem je močno vplival na rusko kulturo, saj je takrat prišlo do velikega nazadovanja v tehnologiji, pismenosti in proizvodnji. Nato je leta 1380 knez Dmitrij Moskovski (Dmitrij Donski) dosegel veliko zmago nad Hordo v kulikovski bitki, s čimer se je začel proces težko pričakovanega osvobajanja ruskih dežel. Jarma je bilo uradno konec leta 1480, ko je Ivan Veliki iz Moskve odvrnil tatarske sile po soočenju na reki Ugri. Tedaj so bile ruske dežele spet samostojne.

2. Republika obeh narodov (Poljska in Litva)

Poljaki se pri Kremlju predajo pred knezom Požarskim, naslikal Ernst Lissner

Tretjakovska galerija

Razna poljska in litovska ozemlja so se borila proti ruskim deželam že od 15. stoletja. Leta 1569 so se združila v močno poljsko-litovsko Republiko obeh narodov in okrepila svojo moč. Ko je Rusijo zajelo obdobje zmede, je Republika skupaj s Švedsko napadla ozemlja Carske Moskovije.

Leta 1960 je poljska vojska v bitki pri Klušinu razbila ruske sile. Kmalu za tem je samoorganizirana vlada Sedmih bojarjev povabila Władysława IV. Vaso, da postane ruski vladar.

Moskva je bila dve leti pod nadzorom poljskih zavojevalcev, dokler ni leta 1612 domača ruska ljudska garda pod vodstvom Kuzme Minina in kneza Dmitrija Požarskega osvobodila Moskvo izpod poljske zasedbe. Kmalu zatem je bila na prestol postavljena dinastija Romanov.

3. Švedska

Poltavska bitka, gravura F. Simona po originalu D. Martna

Vladimir Bojko/Global Look Press

Švedske sile so leta 1611 za kratek čas osvojile Novgorod, a so ga bile prisiljene vrniti leta 1617. Po drugi strani je Rusija po takratnem mirovnem dogovoru s Švedsko izgubila dostop do Baltskega morja.

Med veliko severno vojno (1700-1721) je švedska vojska napadla tedaj ruska ozemlja v Belorusiji in osvojila Mogiljev. Nekateri Švedi so leta 1708 poskušali obkoliti Sankt Peterburg (mesto se je uprlo), je Karel II. Švedski peljal vojsko v osvajanje območij okoli Smolenska, medtem ko samega mesta, ki je že takrat veljalo za »ključ do Moskve«, ni uspel osvojiti. Karel in njegova vojska so se zato preusmerili južno proti Ukrajini.

Junija 1709 je Peter Veliki pri mestu Poltava slavno uničil švedsko vojsko v epski bitki. Karel XII. je pobegnil v Turčijo.

4. Francija

'Napoleon v Moskvi', 1841, Albrecht Adam

Muzeji moskovskega Kremlja

Med kampanjo v Rusiji leta 1812 je več kot 600 tisoč vojakov francoske vojske pod vodstvom Napoleona napadlo Ruski imperij, ko so prečkali reko Neman in napadli Rigo, nakar so sile nadaljevale pot proti Smolensku. Francozi so rusko vojsko potisnili nazaj, požgali Smolensk in se pognali proti Moskvi.

V borodinski bitki blizu Moskve sta obe vojski utrpeli velike izgube, a je Napoleon nato osvojil Moskvo, kot zadnji v zgodovini mesta. Toda računi se mu niso izšli. Ruski car Aleksander I. ni sprejel miru, še posebej ne »za vsako ceno«, v nasprotju z željami obupanega francoskega cesarja, ki je izgubil pol vojske in obtičal v požgani Moskvi.

Ko se je francoska vojska začela umikati, je rusko ljudstvo organiziralo gverilsko vojno, ki je v kombinaciji z napadi ruske vojske zdesetkala francoske sile, ki so bile pregnane vse do Pariza, kjer so utrpele končni in popolni poraz.

5. Intervencija leta 1918

Britanska vojska v Arhangelsku, 1918

Arhivska fotografija

Med rusko državljansko vojno (1917-1921), ko se je na novo rojevala sovjetska država, je Rusija doživela invazijo kot še nikoli.

Po brest-litovskem miru marca 1918, s katerim se je Rusija umaknila iz prve svetovne vojne, so mnoge države začele vojaško zasedati razna ozemlja razpadlega Ruskega imperija. Nemčija je tako zasedla dele evropske Rusije, Velika Britanija je prevzela Arhangelsk, Murmansk, Sevastopol in Krim, Francija in Grčija sta delno nadzorovali Odeso, Italija in Velika Britanija sta sodelovali pri osvajanju ruskega Daljnega vzhoda, Finska je zasedla Karelijo …

Skupno je v tem času Rusijo zasedlo kar 14 različnih držav.

Večina tujih sil je že do leta 1919 zapustila ruska ozemlja, kar gre pripisati tako vojaškim kot diplomatskim potezam boljševiške vlade.

6. Nacistična Nemčija

Bundesarchiv, Bild 101I-218-0510-22 / Thiede / CC-BY-SA 3.0

Invazija na Sovjetsko zvezo s strani nacistične Nemčije med drugo svetovno vojno velja za največjo in najsmrtonosnejšo vojaško operacijo vseh časov.

Nemci so sprva napadali v več smereh in zasedli Ukrajino, Kursk na jugu, Arhangelsk na severu, Voronež, oblegali so Leningrad (danes Sankt Peterburg). Invazija je pokrivala večino evropskega dela Rusije in skoraj dosegla Moskvo v osrednjem delu, na jugu pa so Nemci prišli do Stalingrada (danes Volgograd). Po uničujoči bitki za Stalingrad je bila Hitlerjeva vojska potisnjena nazaj do Kurska, pozneje pa prisiljena v vrnitev v Nemčijo, kjer je bila tudi dokončno poražena.

Tako kot je Ruski imperij leta 1812 zasedel Pariz in zagotovil končno zmago, je tudi Sovjetska zveza leta 1945 zasedla Berlin, v zmagi nad pošastnim nacističnim režimom v drugi svetovni vojni pa so ji pomagali tudi ostali zavezniki.

Poglejmo še v obratno smer:

Najtežja ruska osvajanja: Poljska in Kavkaz

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.