Leninov mavzolej je večinoma Stalinova zamisel. Ko je vodja oktobrske revolucije umrl, je v Moskvo prihajalo na tisoče članov Komunistične partije prihajalo iz vseh koncev države, da bi se še zadnjič poklonili Leninu, ki je prehodno ležal v Domu sovjetov v Moskvi.
Delegacije so prihajale in prihajale, medtem pa je Leninovo telo začelo razpadati. Takrat so po direktnem ukazu Stalina Leninovo telo balzamirali in prestavili v mavzolej. To je bilo storjeno proti Leninovi volji in kljub neomajnemu nasprotovanju njegove žene Nadežde Krupske. Najprej je bil postavljen leseni mavzolej, kasneje pa granitni. Oba je zasnoval arhitekt Aleksej Ščusev.
Ko je leta 1953 umrl Stalin, se je njegov pogreb sprevrgel v pompozno in mračno slovesnost, ki je paralizirala Moskvo in privedla do stampeda, v katerem je umrlo na ducate ljudi. Po pogrebu je bilo Stalinovo balzamirano telo prav tako premeščeno v mavzolej.
Na 48 ton težkem črnem monolitu labradorita je bil napis »LENIN«, zato so ga oblasti v naglici prebarvale in čez njega napisale »STALIN«. A med mrzlimi zimskimi meseci se je pod črno barvo na silhueti črk »LENIN« nabrala slana in izpostavila napis pod »Stalinom«, kot da bi želela pokazati, kdo je še zmeraj pravi »šef«. Kamen z napisom »LENIN« so leta 1961 nato zamenjali z novim monolitom, ki je nosil oba priimka. Original bi moral nato iti v uničenje, a ga je upravnik mavzoleja Konstanin Moškov ohranil (in na koncu zaradi svoje »dolgoročne« vizije postal celo državni junak).
Ker sta bila zdaj v mavzoleju dva sarkofaga, se je moralo podvojiti tudi osebje, da je skrbelo za dve mumiji. Stalinovo telo je dajalo precej bolj »razkošen« vtis kot Leninovo. Stalin je bil balzamiran v uniformi generalisima z zlatimi gumbi, epoletami in pripetimi državnimi odlikovanji na prsih. Lenin je bil (in je še vedno) v svoji civilni črni opravi brez nagrad ali dekoracij. Zdelo se je, da je Stalinu šlo precej bolje kot njegovemu mentorju.
Po Stalinovi smrti in vzponu na oblast Nikite Hruščova so Sovjeti želeli presekati s sivo, totalitarno preteklostjo. Na 20. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze leta 1956 je Hruščov v svojem zgodovinskem govoru zavrnil Stalina, njegov kult osebnosti in diktatorstvo. Po vsej Sovjetski zvezi se je začelo rušenje spomenikov Stalinu. Jasno je bilo tudi, da ga je treba odstraniti iz mavzoleja, saj je izdal Leninove ideje.
Končno odločitev so sprejeli na 22. kongresu KP ZSSR. Odločeno je bilo, da se zadevo prikaže kot prošnjo delavcev iz Leningrada, predlog pa je podal uradnik Ivan Spiridonov 30. oktobra 1961. Absurdnost okoli pokojnih voditeljev v mavzoleju se je večala. 80-letna Dora Lazurkina, znana boljševistka in Leninova zvesta učenka je na izjavila celo, da se je dan poprej »pogovarjala« z Leninom: »Stal je pred mano, kot da bi bil živ, in rekel ’Neprijetno mi je ležati ob Stalinu, ki je v Partijo prinesel toliko problemov’.«
Odločitev je bila izvršena nemudoma. Oblasti so se bale, da bi utegnili Stalinovi privrženci intervenirati ali se celo upreti, zato so 31. oktobra pod kritjem noči Stalinovo telo odnesli iz mavzoleja v laboratorij pod njim, nato pa ven pred kremeljsko obzidje in ga tam pokopali.
A zakaj prav na noč čarovnic? Mnogi menijo, da je šlo za preprosto naključje. A 30. oktobra je bila na Novi Zemlji v Arktičnem morju testirana Car bomba, največja jedrska bomba vseh časov. In prav ta dogodek je naslednji dan polnil naslovnice časopisov, medtem ko je »premestitev« Stalinovega telesa ostala večinoma neopažena. Bilo ni nobenih protestov ali česarkoli, kljub temu pa je dejanje ostalo skrito pred javnostjo.
31. oktobra je bil Rdeči trg zaprt zaradi priprav na parado, ki bi se morala odviti 7. novembra ob obletnici oktobrske revolucije. Ob straneh mavzoleja so postavili pregrade, zato niti vojaki, ki so korakali mimo, niso mogli ničesar videti.
S Stalinove uniforme so bile odstranjene vse nagrade in dekoracije. Sneli so celo zlate gumbe in epolete. V intervencijo je bilo vključenih 30 najzvestejših članov KGB-ja in vojaških častnikov. Stalinova družina ni bila prisotna. Njegovo telo so prestavili v leseno krsto, pokrov pa pritrdili z žeblji. Grob so nato zapečatili z betonskim pokrovom. Stalin je edina oseba, ki je bila pokopana ob kremeljskem obzidju brez kakršnekoli pogrebne slovesnosti.
Naslednji dan so mavzolej ponovno odprli, a tokrat je bil v njem samo Lenin. Ponoči so zamenjali tudi monolit in na svoje mesto vrnili tistega z originalnim napisom »LENIN«. Oskrbnik Moškov, ki ga je ves ta čas hranil, je imel na koncu prav.
Kmalu zatem je sovjetski pesnik Jevgenij Jevtušenko, ki je bil zmeraj lojalen oblastem, objavil pesem v časopisu Pravda z naslovom Nasledniki Stalina in v njej pozval sovjetske ljudi, naj se za vedno poslovijo od tirana, vojake, ki stražijo grobnico pa prosil, naj pazijo, »da Stalin ne bi ponovno vstal«.
Preberite še:
Lenin ni sam: Tri znane ruske mumije izven mavzoleja
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
