Agent sovjetske obveščevalne službe Boris Solomati je nekoč med svojim službovanjem na sovjetski ambasadi v Rimu srečal nenavadnega obiskovalca, ki ga je zanimalo, kako bi lahko postal državljan Sovjetske zveze. Na vprašanja zaposlenih je visokorasli Američan odgovarjal neposredno, brez izmikanj. Prvo srečanje je bilo sicer za Solomatija razočaranje, saj Američan ni razkril nobene tajne informacije. A tu je se zgodba šele začela.
Kasneje je ta obiskovalec po imenu Glenn Michael Souther izrazil veliko zanimanje za sovjetsko obveščevalno službo. Ne samo, da je služil na ameriški letalonosilki, delal je tudi kot osebni fotograf poveljnika šeste flote ameriške mornarice admirala Crowa. Michael Souther je pristal na delo za sovjetske obveščevalce do odhoda v pokoj, Sovjeti pa so mu v zameno ponudili državljanstvo.
V času, ko je delal kot osebni fotograf admirala Crowa, je imel Souther dostop do ogromne količine dokumentov, ki so se dotikali varnosti ameriške flote. Dostavljal je material, ki je vseboval dolgoročne načrte ameriške mornarice za Sredozemlje in Bližnji vzhod. V svojih poročilih je predal vse, kar je bilo potrebno sovjetskim generalom za učinkovito spremljanje ameriške flote: podatke o poveljniških ladjah, datume načrtovanih vojaških manevrov in tajne »kuverte« z algoritmi postopanja v primeru izbruha tretje svetovne vojne.
Pridobljene informacije so sovjetskemu vojaškemu in političnemu vodstvu razkrile načrt za vojaške postopke ameriške mornarice, tako da so v Kremlju in sovjetskem generalštabu točno vedeli za vsak naslednji korak Američanov in tudi to, kje je točka brez vrnitve. Po zaslugi Southerja so Sovjeti ameriško floto držali za vrat.
Souther se je nato zaradi svojega kakovostnega dela prebil na pomembnejše položaje. Prekinil je službo v mornarici in se vrnil v Ameriko. Ker je dojel pomembnost svojega dela, se je zaposlil v sektorju obveščevalne službe ameriške mornarice, ki se je ukvarjala z opazovanjem sovjetske mornarice v Evropi in v Atlantiku. Souther je po dodatnih preverjanjih leta 1983 dobil dovoljenje, da se zaposli na oddelku za analize satelitskih fotografij.
Dostop do teh informacij mu je omogočil, da je Sovjetom dostavil seznam 150.000 ciljev na ozemlju ZSSR, ki so jih Američani nameravali napasti v prvih urah vojne. To je bil dokument iz izredno kompleksnega operativnega načrta, ki je vključeval uporabo jedrskega orožja.
Zlati časi Southerjevega delovanja so se iztekli po prebegu sovjetskega agenta Vitalija Jurčenka. Še en primer, ki vrgel sum na Southerja, so bile informacije, ki jih je izdala njegova nekdanja žena Italijanka, s katero se je ločil leta 1982. Ta je namreč nekemu italijanskemu častniku izdala, da njen mož dela za Sovjete. Informacija je seveda prišla tudi do FBI-ja, nakar so Southerja poklicali na razgovor. Detektor laži mu je uspelo pretentati z lahkoto. Ker pa je postalo jasno, da se sumi okoli njega krepijo, se je vodstvo KGB-ja odločilo, da svojega agenta potegne ven iz zagate. Souther je zapustil ZDA v zadnjem hipu, poletel najprej v Italijo, od tam pa leta 1986 v Sovjetsko zvezo. Tam ga je osebno pričakal vodja sovjetske obveščevalne službe Vladimir Krjučkov.
Po ukazu predsednika Vrhovnega sovjeta ZSSR so mu 2. oktobra dodelili sovjetsko državljanstvo, nakar si je izbral tudi novo ime – Mihail Jevgenijevič Orlov. Orlov je s tem postal edini agent tuje obveščevalne službe, ki je v KGB-ju dobil čin majorja. Poročil se je z Jeleno, ki je v šoli za obveščevalce predavala angleški jezik. Dobila sta hčerko Aleksandro, Orlov pa se je spoznal še z drugima ameriškima dvojnima agentoma Kimom Philbyjem in Georgeom Blakeom ter se z njima spoprijateljil.
Souther je iz neznanih razlogov končal svoje življenje s samomorom leta 1989. Svoji ženi in kolegom je pustil poslovilno pismo, v katerem je zapisal, da je bil nezadovoljen nad tem, kaj se dogaja v Sovjetski zvezi (tik pred razpadom), nad napetimi razmerami in »turbulentnim dogajanjem«. A osebni motivi za samomor z vdihavanjem plina še vedno niso čisto znani. Souther (Orlov) je pokopan na Kuzneckem pokopališču v Moskvi.
Preberite še: Pet najuspešnejših Ciinih operacij proti Sovjetski zvezi