Na novo razkriti arhivi pričajo o ozadju nemško-sovjetskega pakta o nenapadanju leta 1939

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo nove dokumente iz časa pred začetkom druge svetovne vojne, s katerih so umaknili oznako tajnosti. Objavljeni material razkriva nove podrobnosti v zvezi s svetovno politiko na predvečer druge svetovne vojne.

Med drugim izstopajo telegrami načelnika glavne politične uprave Rdeče armade Leva Mehlisa iz različnih krajev v Ukrajini, ki jih je pošiljal državnemu vodstvu. V njih lahko beremo, da ukrajinsko prebivalstvo »z iskrenim navdušenjem« pričakuje sovjetsko vojsko in da domačini »kar sami razorožujejo« posamezne enote poljske vojske. »Prebivalstvo pričakuje naše enote kot osvoboditelje pred poljskimi gospodarji in moli, da ne spustimo k njim Nemcev ...«

Posebno pozornost med novo razkritimi zgodovinskimi dokumenti pa privablja službeni zapisnik iz 24. marca 1938, ki ga je načelnik generalštaba sovjetske vojske napotil narodnemu komisarju ZSSR za obrambo. O tem, kakšno pomembnost nosi dokument, priča že dejstvo, da ga načelnik Boris Šapošnikov ni narekoval tajnici, ampak je vseh 31 strani napisal sam. V dokumentu je ocenjena vojaška grožnja, ki so jo takrat predstavljaje različne države za Sovjetsko zvezo. Tako po oceni sovjetskih strokovnjakov iz tistega časa največje vojaške grožnje ni predstavljalo samo nemško-italijansko zavezništvo ampak tudi Poljska, ki je bila »v vplivnem območju« nacističnega bloka. Iz dokumenta je razviden sklep, da so združene sile Nemčije in Poljske na predvečer vojne razpolagale s preko 160 pehotnimi divizijami, več kot 7.000 tanki in 4.500 letali. Za primerjavo – narodni komisar za obrambo ZSSR Kliment Vorošilov je v pogovorih z angleško in francosko vojaško delegacijo maja 1939 sporočil, da lahko Moskva mobilizira 136 divizij in 5.000 letal.

Ta dokument, kakor poudarja rusko obrambno ministrstvo, je bil spisan v ključnem zgodovinskem obdobju. Marca 1938, samo nekaj dni pred podpisom pakta o nenapadanju, si je Nemčija priključila Avstrijo. Sovjetske predpostavke, da se bosta Nemčija in Poljska zbližali, so bile zelo jasno potrjene jeseni istega leta tekom »münchenske drame«. Poljska je sodelovala pri delitvi Češkoslovaške, kjer si je pripojila Český Těšín na današnjem jugovzhodu Češke in tako neposredno pomagala nemškim ozemeljskim apetitom.

Odziv Združenega kraljestva in Francije v luči teh dogodkov je v sovjetskih dokumentih opisan kot »kolebanje«. Takšen pristop zahodnih sil je po mnenju takratnega vodstva Rdeče armade omogočal evropskim državam, da dosežejo dogovor z nacisti, v kolikor bi ti napadli Sovjetsko zvezo, in da proti njej usmerijo še večje sile.

Prioriteta sovjetske politike v obdobju 1938-1939 je tako bila sklenitev protinacističnega vojaškega zavezništva z Britanci in Francozi, da bi se ohranilo ravnovesje sil v Evropi in preprečilo formiranje protisovjetskega bloka na zahodni meji ZSSR. Vse do avgusta 1939 je Sovjetska zveza večkrat ostro kritizirala agresorsko politiko Nemčije v Evropi in predlagala vzpostavitev širše mednarodne koalicije, ki bi se zoperstavila nacistični nevarnosti.

A Francija in Združeno kraljestvo nista bila naklonjena koaliciji. Šele ko so tristranski sovjetsko-francosko-britanski pogovori avgusta 1939 zašli v slepo ulico, je postalo jasno, da bo morala sovjetska stran pristati na pakt o nenapadanju z Nemčijo.

Preberite še:

Vjačeslav Molotov: Dejstva o Stalinovem najzvestejšem tovarišu, ki je živel skoraj 100 let

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.