Razkriti pogovori med Borisom Jelcinom in Billom Clintonom: »Škoda, da je Milošević Srb«

Global Look Press
Po spletu so zaokrožili sicer že lani objavljeni pogovori med nekdanjima predsednikoma Rusije in ZDA – Billom Clintonom in Borisom Jelcinom. Tedanji ruski voditelj je med drugim ameriškemu predsedniku razkril, da namerava oblast predati Putinu, in se pritoževal čez komuniste, češ da domnevno želijo zavzeti Krim in Aljasko.

Objavljeni material obsega skupno 56 beležk. Med njimi so poročila o osebnih srečanjih in telefonskih pogovorih. Kot piše James Goldgeier, sta nekdanja predsednika vzpostavila »tesne osebne odnose« in jih izkoriščala za učinkovito sodelovanje, tudi ko sta imela odprta nesoglasja – največje je bilo glede širjenja Nata in vojne na Kosovem.

»Clinton je med politično krizo v Rusiji leta 1993 in gospodarsko krizo leta 1998 ves čas podpiral Jelcina,« pravi avtor.

Na primer dva dni po (ne tako demokratičnem) tankovskem obstreljevanju zgradbe parlamenta v Moskvi je ameriški predsednik telefoniral ruskemu kolegu in izrazil svojo podporo, pri čemer je izpostavil, da zdaj »ni več preprek za organiziranje demokratičnih volitev«.

V pogovorih med prvo čečensko vojno je Clinton izrazil zaskrbljenost glede tega, kako bo konflikt vplival na Jelcinovo javno podobo.

Leta 1996 je Jelcin prosil Billa (kot ga je naslavljal v osebnih pogovorih), da mu pomaga s hitrim kreditom v višini 2,5 milijarde dolarjev za volilno kampanjo. Ruski predsednik je med pogovorom razkril tudi, da potrebuje sredstva za pokojnine in plače. Clinton je obljubil, da se bo pogovoril z Mednarodnim finančnim skladom in »nekimi prijatelji« in da bo »videl, kaj lahko naredi«.

Aprila 1996 je Jelcin Clintonu potožil na podporo, ki jo ameriški mediji izrekajo ruskim komunistom, ki jih (po Jelcinu) »prikazujejo kot poštene in dobre, a prav oni so hoteli vrniti Krim in imeli neke načrte za vrnitev Aljaske«.

V telefonskem pogovoru med bombardiranjem ZR Jugoslavije je Clinton Jelcinu rekel, da »huligan« Milošević ne sme postati kamen spotike v njunih odnosih. »Škoda, da je Srb. Bolje bi bilo, če bi bil Irec ali kaj podobnega, ampak kaj pa moramo,« je rekel ameriški predsednik. Jelcin mu je na to odgovoril, da bodo »naši ljudje zdaj v slabih odnosih z Zahodom«. Po lastnih besedah je pri ruskih politikih dosegel »mnogo« za izboljšanje mnenja do Zahoda in konkretno do ZDA, a »zdaj je vse to propadlo«.

Mimogrede, ko je bil leta 1999 s sodelovanjem Rusije dosežen sporazum o Jugoslaviji, je Jelcin Clintonu namenil tople besede: »Rad bi vas objel in poljubil. Iskreno sem vesel, da v tako težki situaciji najino prijateljstvo ni bilo skrhano.« A ko so nekaj dni kasneje ruski vojaki zavzeli prištinsko letališče, se je Clinton razjezil in Jelcinu začel pogojevati članstvo v vrhu G8.

Septembra 1999 je Jelcin Clintonu po telefonu sporočil, koga si želi za naslednika. Šef ruske države je razkril, da se je dolgo odločal glede kandidata, vse dokler ni našel Putina: »Ugotovil sem, da je zanesljiv človek, ki je dobro obveščen o različnih zadevah v njegovi profesionalni sferi. Poleg tega je močna osebnost. Zelo je komunikativen, z lahkoto vzpostavlja dobre odnose in komunicira s partnerji. Prepričan sem, da boste v njemu prepoznali visoko kvalificiranega partnerja. Prepričan sem tudi, da bo njegova kandidatura na volitvah leta 2000 podprta,« je rekel Jelcin.

Med osebnim pogovorom v Istanbulu leta 1999 je Clinton vprašal, kdo bo lahko zmagal na predsedniških volitvah v Rusiji naslednje leto, Jelcin pa mu je brez kančka dvoma odgovoril: »Putin, seveda. On bo naslednik Borisa Jelcina.«

Preberite še:

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke