Kako se je Sovjetska zveza zaljubila v Afriko?

''Po še eni krizi v Angoli smo tja prevažali na tone orožja z letali in ladjami,'' pripoveduje ruski vojaški strokovnjak, ko poskuša razložiti, koliko pomoči je prispevala Sovjetska zveza za socialistično vlado v Angoli med državljansko vojno v 70. letih 20. stoletja.

Ne gre podcenjevati vse pomoči, ki jo je Moskva namenila tej državi. Bivši vojaški tolmač Sergej Kolomnin, ki je služil v Angoli v letih 1975-1991, pojasnjuje, da je tam naloge vojaških svetovalcev opravljalo 105 generalov in admiralov ter 7.211 oficirjev iz ZSSR.

Prosovjetski vojaki v Etiopiji

Getty Images

Sovjetska zveza je upirala oči tudi proti drugim državam v Afriki. Od šestdesetih do osemdesetih je v različne države na celini pošiljala oficirje, inženirje in tehnične strokovnjake, ki so pomagali graditi ali obnavljati infrastrukturo, sprejemala je afriške študente na sovjetskih univerzah in porabila na milijarde dolarjev za neposredno finančno pomoč.

Afriške države so vrnile nazaj le zanemarljiv delež. Oktobra 2019 je Vladimir Putin izpostavil, da je Rusija afriškim državam odpisala 20 milijard ameriških dolarjev dolgov, ki izvirajo iz časov Sovjetske zveze.

Zakaj je Sovjetska zveza sploh pomagala Afričanom in zakaj je dobila tako malo v zameno?

Prva leta

''Svobodo vsem narodom Afrike!'', sovjetski propagandni plakat

Arhivska fotografija

''Nekateri Rusi so se začeli ukvarjati z Afriko v 19. stoletju in med drugo bursko vojno. Naslednje obdobje obsedenosti z Afriko je sledilo s Kominterno [mednarodna zveza komunističnih partij pod vodstvom Sovjetske zveze v letih 1919-1943]. Zanimalo jo je komunistično gibanje v Južni Afriki in zagovarjala je tezo, da bi tam morala nastati 'neodvisna republika domorodcev', a nikoli ni jasno pojasnila, kaj je imela v mislih pod tem pojmom.'' je za Kommersant povedala zgodovinarka Irina Filatova.

A vendar do druge polovice petdesetih let ZSSR ni posvečala resne pozornosti Afriki in izzivom te celine, saj je bila prezaposlena z ohranjanjem svoje industrije in varnosti ter se borila v drugi svetovni vojni. V Moskvi je študiralo več afriških študentov, afriškim komunistom so poslali nekaj denarja, a je dejansko šlo za kapljo v morje. ''Moskva je posvečala malo pozornosti specifikam Afrike, ker Afrike v resnici sploh ni poznala,'' je razložila Filatova.

Zgrabila priložnost

Egiptovski voditelj Gamal Abdel Nasser je kot prvi afriški državnik vzpostavil prijateljske odnose s ZSSR

Vasilij Jegorov/TASS

Vse se je začelo spreminjati v 40-ih in 50-ih, ko so evropske sile (predvsem VB in Francija) začele izgubljati nadzor nad svojimi kolonijami. Na zemljevidu so se začele pojavljati nove države, po vsem svetu so se prebujala levičarska gibanja, in Sovjetska zveza si je začela na vso moč prizadevati, da bi Afriko obarvala rdeče.

Začelo se je z arabskimi državami na severu celine. Voditelj Egipta Gamal Abdel Nasser (predsednik v letih 1956-1970) je bil med najboljšimi prijatelji ZSSR in slednja ga je podprla med konfliktom arabskih držav z Izraelom. Egipt je bil prva afriška država, ki je podpisala trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo, nakar so sledili Tunizija (1957), Maroko (1958), Gana, Etiopija in Gvineja (vse 1959).

Med drugim je Sovjetska zveza pomagala Afriki z zdravniki. Tukaj vidimo sovjetsko medicinsko sestro v Lubangu v Angoli.

B. Baratov/Sputnik

Pozneje je SZ pokazala navdušenje nad aktivnostmi v podsaharski Afriki. Nikita Hruščov (sovjetski voditelj v letih 1953-1964) je v govoru v Združenih narodih pozval k neodvisnosti afriških držav in pozdravil proces dekolonizacije. ''ZSSR je vzpostavila posebej tesne vezi z državami tako imenovanega socialističnega razvojnega modela: Gvinejo, Gano, Republiko Kongo, Malijem, Etiopijo, Angolo, Mozambikom in Beninom,'' je poročala tiskovna agencija TASS.

Dobiček na prvem mestu

Asuanski jez v Egiptu, ki so ga postavili sovjetski strokovnjaki

V. Voronin/TASS

Visoki oficir KGB-ja Aleksej Salnikov se spominja besed Hruščova: ''Afriki pravzaprav prodajamo komunizem. Ampak moramo v bistvu mi plačati Afričanom, da ga kupijo.'' Hruščov je s tem imel v mislih, da Afričani niso bili še pripravljeni, da bi sprejeli socializem brez resne ekonomske pomoči. Stvari so tekle natanko tako, kot je predvideval Karl Marx: ekonomska baza določa politiko.

Sovjeti so podpisali sporazume o sodelovanju s 37 afriškimi državami in pomagali zgraditi okoli 600 podjetij, tovarn in obratov. Med njimi sta na primer asuanski jez, ki je ključnega pomena za kmetijstvo in oskrbo z elektriko v Egiptu, in jez hidroelektrarne Capanda, ki prispeva večino elektrike za Angolo, ali pa elektrarne v Kongu in Nigeriji, lahko bi našteli še vrsto velikih infrastrukturnih projektov po vsej celini.

ZSSR je mnogim afriškim "klientom" nudila tudi finančne kredite, ki so bili včasih dejansko popolno darilo. Pozneje se je ta radodarnost znašla pod kritiko, saj se je izkazalo, da na koncu ni dosti pomagala (pri doseganju ciljev sovjetske zunanje politike v Afriki, op. prev.).

Skrite vojne

Afriški vojak pred sovjetskim tankom T-34

Getty Images

V afriških vojnah so neuradno sodelovali sovjetski ''vojaški svetovalci'', njihovo delo je bila stroga tajnost. Igrali so pomembno vlogo v najmanj treh vojnah:

- državljanska vojna v Angoli (1975–1992), v kateri je ZSSR podpirala levičarsko Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole;

- državljanska vojna v Mozambiku (1977–1992), v kateri je Moskva prav tako podprla levičarje;

- ogadenska vojna med Etiopijo in Somalijo (1977-1978) je bila bolj zapletena, saj se je morala Moskva odločiti med dvema uradno prosocialističnima vladama, ki sta se borili za pokrajino Ogaden v vzhodni Afriki; Sovjeti so dali prednost Etiopijcem, zato so Američani podprli Somalce.

Iz vojne v vojno so afriške države pravzaprav predstavljale šahovnico, na kateri sta Moskva in Washington podpirala različne strani. Stvari so bile strogo tajne. ''Nihče ni pošiljal tja sovjetske vojske. Ampak naši inštruktorji, strokovnjaki, vojaški zdravniki, piloti … vsi so bili tam,'' je pojasnil Sergej Kolomnin.

Vojaška pomoč ni bila zaman, saj je v vseh teh konfliktih zmagala prosovjetska stran.

Izobraževanje

Sovjetski ključavničar uči afriškega študenta

B.Baratov/Sputnik

Poleg gospodarstva in politike so si Sovjeti močno prizadevali za vzgajanje novih prosovjetskih afriških elit. Tako so v Sovjetsko zvezo vabili Afričane na študij: od leta 1949 do 1991 je v ZSSR študiralo okoli 60.000 študentov iz Afrike. Največ jih je študiralo na Univerzi prijateljstva med narodi Patrica Lumumbe (UDN) v Moskvi, ki je nosila ime po leta 1960 ubitem prosovjetskem premierju Konga.

Bilo je tudi nekaj žalostnih zgodb. Enkrat se je denimo zgodil škandal, ko so v Moskvi našli mrtvega ganskega študenta in so nekateri njegovi rojaki menili, da so ga ubili lokalni huligani, zato so šli protestirat na ulice. Ampak na splošno je bila Sovjetska zveza prijazen kraj za Afričane. ''Večina sovjetskih ljudi je bila do nas prijateljsko nastrojenih, vabili so nas k sebi domov, nekateri izmed nas smo se celo poročili s sovjetskimi ženskami,'' se je spominjal Ganec Edward Na v intervjuju za BBC. Večina afriških diplomantov iz sovjetskih visokošolskih zavodov je potem predstavljala del elit v svojih državah, zlasti na področju medicine in industrije.

Kolaps

Oktober 2019, ruski predsednik Vladimir Putin in drugi udeleženci vrha Rusija-Afrika

Sputnik

Žal so bile sovjetske vezi z Afriko tako prepletene z ideologijo, da so potem propadle skupaj s kolapsom socialističnega sistema. V 90-ih, ko je imela Rusija preveč lastnih problemov, se je vpliv Moskve na celini korenito zmanjšal. ''V postsovjetskih letih se je pozornost Rusije glede Afrike zmanjšala, vloga Rusije na celini se je bistveno skrčila,'' je leta 2012 pisal afrikanist Aleksander Želtov.

Danes se na dnevnem redu znova pojavljajo poskusi krepitve ruske vloge v Afriki, o čemer priča tudi nedavni vrh Rusija-Afrika oktobra 2019 v Sočiju. Ampak Moskva mora znova začeti z ničle.

Preberite še:

Kako so Rusi pomagali Nelsonu Mandeli v boju proti apartheidu

Najbolj severni Afričan na svetu

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.