V tridesetih letih bi težko kdorkoli verjel, da je mogoče preprosto udariti mogočnega »očeta naroda« Josifa Stalina in jo odnesti brez kazni. A v poznih dvajsetih je bila situacija drugačna.
Trockist med Stalinovimi varnostniki
7. novembra 1927 se je vsa Sovjetska zveza pripravljala na praznovanje najpomembnejšega praznika – desetega jubileja oktobrske revolucije, s tradicionalno vojaško parado na Rdečem trgu.
Državno vodstvo se je zbiralo na tribuni nad Leninovim mavzolejem, od koder so opazovali parado. Zavoljo dodatne varnosti in za preprečevanja poskusov atentatov je bilo okrepljeno varovanje: odgovornim varnostnikom iz OGPU so bili na pomoč poslani kadeti iz Vojaške akademije Frunze. Med njimi je bil tudi Jakov Ohotnikov, ki je Stalinu kasneje prisolil udarec.
Kadetski status ni pomenil, da bil je Ohotnikov »zelenec«, daleč od tega: 30-letnik je doživel ognjeni krst za časa ruske državljanske vojne in se prekalil tudi v poveljniški vlogi.
A njegova povojna kariera se ni nadaljevala s takšnim bliščem. Kot goreč trockist nikoli ni skrival svojih nazorov, tudi po tem, ko je njegov idol padel v nemilost in izgubil notranji politični boj s Stalinom sredi dvajsetih let. Za propagiranje trockizma so Ohotnikovu grozile sankcije znotraj partije. A načelnik vojaške akademije Roberts Eidemanis ga je kljub temu poslal varovati Stalina.
Pretep na Rdečem trgu
Skupaj z dvema drugima kadetoma Vladimirjem Petenkom in Arkadijem Gelleremom je Ohotnikov dobil nalogo varovanja državnega vodstva na tribuni. A problem je nastal, ker so kadeti zamudili.
Ko so pritekli do mavzoleja, jih je ustavil častnik iz OGPU. Trojica ga je potisnila na stran in se podala na vrh tribune, kjer se je medtem že zbralo partijsko vodstvo.
Varnostniki, ki so bili vseskozi na preži za potencialnimi atentatorji so se na vso moč trudili ustaviti kadete, kar je privedlo do množičnega prerivanja. Zaradi močnega hrupa, ki se je širil s trga pod njimi, sovjetski voditelji niso imeli pojma, kaj se dogaja za njihovimi hrbti.
Udarec
Ohotnikov se je hitro prebil iz množice in se nato poln gneva podal na tribuno k nič hudega slutečemu Stalinu od odzadaj. Nepričakovano ga je s pestjo udaril po zatilju in mu zabrusil: »Mi smo vas vendar prišli varovati! Kaj se dogaja?!«
Morda Ohotnikov ni bil jezen samo zaradi nesporazuma z varnostniki, ampak se je želel maščevati Stalinu za izgon Trockega iz partije.
Drugi udarec mu ni uspel, saj ga je prestregel varnostnik Ivan Jusis. Na tribuni mavzoleja je bila uporaba strelnega orožja strogo prepovedana, zato je Litovec izvlekel nož in lažje ranil Ohotnikova.
Epilog
Pretep so na koncu umirili Semjon Budjoni, Kliment Vorošilov in drugi prisotni vojaški voditelji. Zdelo se je, da je Ohotnikov pogubljen, a leta 1927 Stalin še ni bil tako vpliven in strašen »oče naroda«, kakršen je postal v tridesetih letih.
Za kadete so se postavili vodja vojaške akademije Eidemanis kot tudi vojaški poveljnik Jona Jakir in celo načelnik generalštaba Mihail Tuhačevski. Stalin je moral popustiti, saj njegov takratni položaj še ni bil dovolj utrjen, da bi se lahko spustil v odprti konflikt z vojaškim poveljstvom.
Ohotnikov ni dobil nobene kazni. Po končani akademiji je celo prevzel vodenje Državnega inštituta za projektiranje letalskih tovarn (GiproAviaProm).
Leta 1932 je bil obtožen protirevolucionarnega delovanja kot deležnik v t. i. aferi Smirnova in izključen iz partije. A celo to je preživel – izgnan je bil na Daljni vzhod v Magadan, kjer je postal vodja nekega avtomobilskega skladišča.
Kljub temu pa je Jakov Ohotnikov postal ena od prvih žrtev množičnih Stalinovih represij. Avgusta 1936 je bil v Magadanu ponovno aretiran in priveden v Moskvo, kjer je bil 8. marca 1937 ustreljen za »organiziranje atentata na Stalina in Vorošilova«. 12. junija so bili ustreljeni tudi njegovi zaščitniki Eidemanis, Jakir in Tuhačevski na podlagi obtožb o vohunjenju in izdaji.
Ali je bil Ohotnikov ustreljen po Stalinovi osebni direktivi ali ne, ostaja neznano.
Preberite še:
»Veliki Joe«: Kako je Stalin postal častni poglavar ameriških Indijancev