Metro v Moskvi med drugo svetovno vojno (ČLANEK + FOTO)

Zgodovina
ANNA SOROKINA
Podzemna železnica v Moskvi je obratovala vsak dan tudi med drugo svetovno vojno, samo da je sproti služila še kot zaklonišče za milijone ljudi. Tako je metro poleg vožnje ponujal še hrano, prenočišče, knjižnico in celo ogled filmov.

Še preden je druga svetovna vojna sredi leta 1941 dosegla Sovjetsko zvezo, je Moskva že imela tri linije metroja z 21 postajami. Tudi med vojno je bil zagotovljen vsakodnevni prevoz potnikov čez dan, medtem ko je ponoči metro služil kot bombno zaklonišče. Med bombardiranji leta 1941 je na podzemni železnici zatočišče našlo 13,9 milijona ljudi, ob manj pogostih bombardiranjih leta 1942 pa 303.000. Zadnji izstrelek je na Moskvo padel junija 1943, a je metro ohranil svojo funkcijo zaklonišča vse do konca vojne.

Prvi alarm zaradi zračnih napadov je zatulil 22. julija 1941, en mesec po začetku vojne. Takrat se je kakih 500.000 ljudi poskrilo po postajah in tunelih. Naslednjo noč se je zgodilo novo bombardiranje in en projektil je poškodoval tunel med postajama Smolenskaja in Arbatskaja, medtem ko je neki drugi zadel prehod železniškega mosta, tretji pa je eksplodiral na vhodu na postajo Arbatskaja. Umrlo je več deset ljudi, deloma tudi zaradi stampeda pri vhodih postaj. Po teh dogodkih so bila v metroju vzpostavljena posebna pravila za bombno zaklonišče.

Med vojno je metro navadno služil za promet do 22. ure, nakar je funkcioniral kot zaklonišče do 5. ure zjutraj. V primeru zračnega napada so se vlaki nemudoma ustavili, osebje pa se je pripravilo na sprejemanje ljudi. Najhujša bombardiranja je Moskva doživela oktobra in novembra 1941. Takrat so se vlaki ustavili že med 17. in 19. uro. Moskovčani so noč preživeli v vagonih, na postajah in v tunelih.

Po podatkih Moskovskega metroja so na postajah uredili 3.800 jasli in 4.600 postelj za odrasle. Na perone so postavili fontane in pipe za pitno vodo ter 25 stranišč. Ves čas so na postajah dežurali zdravniki. Zvečer so otrokom dajali mleko in bel kruh. Za povrh so imeli na nekaterih postajah celo projekcije filmov.

Novembra 1941 so na postaji Kurskaja uredili podružnico Zgodovinske knjižnice. »Obiskujem jo skoraj vsak dan. Ne zato, ker bi moja pot domov tekla preko te postaje, ampak zato, ker hodim brat knjige in drugo literaturo. Edina pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, je kroženje zraka zaradi gibanja vlakov in stalnih tokov ljudi,« je pisal neki redni obiskovalec.

Postaja Čistije prudi (takrat Kirovskaja) je bila zaprta za potnike in preoblikovana za potrebe generalštaba. Na začetku vojne je bila operativna komanda na čelu s Stalinom stacionirana v hiši blizu vhoda na postajo. Od tam je bilo mogoče z dvigalom priti do podzemnega kompleksa poveljstva in preko njega pristopiti do postaje.

Ločnica iz vezanega lesa je varovala peron pred mimoidočimi vlaki, dodatno utrjen betonski zid pred tekočimi stopnicami pa je absorbiral udarne valove v primeru neposrednega zadetka letalske bombe. Druge vojaške poveljniške točke so bile na postajah Krasnije vorota, Belorusskaja in Ploščad Sverdlova (danes Teatralnaja).

Ne glede na vsa bombardiranja je metro v Moskvi še naprej zagotavljal prevoz za milijone ljudi. Samo enkrat se metro ni odprl po urniku – 16. oktobra 1941. Dan poprej se je sovjetsko vodstvo odločilo, da uniči metro ter umakne vse vlake in drugo opremo v zaledje, da ne bi prišli v roke sovražniku. V noči s 15. na 16. oktober so bile v teku priprave, da bi poplavili postaje, prerezali vse električne kable in razstavili tekoče stopnice. Toda zjutraj so bili načrti preklicani in ob 18.45 je metro znova začel obratovati. Kljub temu so del opreme evakuirali v Uzbekistan in v Moskvi pustili zgolj 105 vagonov za metro. Medtem ko je metro pred vojno prepeljal 27 milijonov potnikov na mesec, je oktobra 1941 ta številka padla na 8 milijonov. Danes moskovski metro prepelje toliko potnikov v manj kot enem dnevu!

Med vojno, ko je bila večina moških v vojski, so večino metrojskega osebja predstavljale ženske. 8. marca 1942 je zapeljal prvi vlak, ki so ga same upravljale samo ženske. Tudi po vojni so ženske še naprej delale v metroju. Nekatera skladišča, denimo na postaji Sokol, so uporabile za ogrodja proti izstrelkom in minam.

Celo med vojno so v mestu gradili nove postaje in proge. Leta 1943 je bil urejen tunel pod reko Moskvo od Teatralne do Avtozavodske postaje, leta 1944 pa še od Kurske do Izmajlovskega parka. Na sedmih postajah moskovskega metroja najdemo spominske plošče z napisom: »Zgrajeno med drugo svetovno vojno.«

Priporočamo še:

Velika sovjetska gradnja: Kako je narod iz ruševin zgradil novo državo