Kako so izgledale slavnostne pojedine v Ruskem imperiju (FOTO)

MAMM/MDF/russiainphoto.ru
Kako so izgledale praznične večerje, rojstnodnevne zabave in praznični pogrinjki v Rusiji na začetku 20. stoletja?

Kateri Rus pa ne mara pogostitev? Nenazadnje gre za lepo tradicijo vabljenja ali obiskovanja bližnjih in prijateljev. Tukaj pa predstavljamo, kako so izgledale slavnostne pojedine v različnih koncih Ruskega imperija pred več kot stotimi leti.

Na dači za praznično mizo (okoli 1910)

Razlogov za veliko večerjo je bilo zmeraj dovolj, najsi je šlo za družinska rojstnodnevna praznovanja, poroke ali verske praznike.

Praznovanje igralca Konstantina Varlamova v Sankt Peterburgu nekje med 1910 in 1915.

Gostitelji so zmeraj pripravljali najboljše jedi, pogosto tudi po nenavadnih receptih, ki si jih niso mogli privoščiti v vsakdanjem življenju.

Praznovanje maslenice v Jelecu v Orjolski regiji, 1903

Glavni praznik v Ruskem imperiju je bil božič, ne novo leto kot danes. Ljudje so postavljali novoletna drevesca, kupovali darila za otroke in seveda pripravljali praznične večerje. To so počeli celo tisti manj premožni. Božična miza je bila zmeraj polna gastronomskih užitkov: kaviar, pite, riba, solate, vina itd.

Avtoportret amaterskega fotografa pri božičnem drevesu, Jaroslavelj med 1910 in 1913

Za veliko noč so ruske družine pekle tradicionalne kolače – kuliče, ki so jih dan pred tem blagoslovili v cerkvi. Na mizi so bila tudi kuhana jajca, okrašena z vzorci iz čebulnih olupkov, sladek mladi sir z rozinami, imenovan pasha v obliki piramide in številne sladice – odvisno od tega, kako premožna je bila posamezna družina in kako vešča je bila gospodinja.

Družina za velikonočno mizo, Murom v Vladimirski regiji, začetek 20. stoletja

Poleti so ljudje prirejali redne večerje na dači (vikendici). Mizo so odnesli ven in jo pokrili z lahkim prtom. Osrednji del mize je tradicionalno zavzemal velik samovar s čajem.

Pisatelj Lev Tolstoj z družino in prijatelji v Tulski regiji. Jasna poljana, 1888

Rusi dajejo čaju prednost pred vsemi ostalimi pijačami. Čajankam so zmeraj sledili intimni pogovori in sladkarije.

Skladatelj Pjotr Čajkovski v družbi glasbenikov. Tbilisi, Gruzija, med junijem in decembrom 1889

Za premožnejše družine so bile pogostitve samo še ena priložnost izražanja svojega bogastva. Privoščili so si lahko drago hrano iz Evrope, mizo pa so večinoma pripravljali kuharji.

Praznična večerja na posestvu Penati, Sankt Peterburg, med 1904 in 1909

Gala večerje so bile zelo pogost prizor v restavracijah nekdanje ruske prestolnice, meniji pa so zmeraj ponujali eleganten izbor. Vzemimo na primer restavracijo Mali Jaroslavec na ulici Bolšaja Morskaja, ki je gostila slavne pisatelje, od Čehova do Mamin-Sibirjaka. Tam so stregli kečigino juho (vrsta ribe) in jagnjetino z ajdo.

Večerja v čast 50. obletnici ustanovitve Literarnega sklada. Restavracija Mali Jaroslavec, Sankt Peterburg, 8. novembra 1909

Mladina je, podobno kot danes, imela najraje večerje z glasbeno spremljavo. Gostje, ki so znali igrati na kitaro ali klavir, so bili zvezde večera.

Drugo desetletje 20. stoletja

Preberite še:

Razbijamo mite o ruski vodki

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke