Kako je orenburški Kozak Fjodor Mahin postal Titova siva eminenca

General Fjodor Mahin

General Fjodor Mahin

Balkanist
Fjodor Jevdokimovič Mahin je trikrat postal general. Enkrat v rdeči, drugič v beli in tretjič v Titovi partizanski vojski.

Ruski analitični portal Balkanist je nedavno objavil biografijo slavnega ruskega generala Fjodorja Mahina, sibirskega kozaka, ki je sodeloval v prvi svetovni vojni, po porazu bele garde pa se nastanil v Beogradu.

»Mahin je od leta 1923 v glavnem živel v Beogradu. Takratna jugoslovanska vlada je podpirala ruske emigrante, Fjodor Jevdokimovič pa je bil poleg tega še za časa prve svetovne vojne nagrajen s srbskim odlikovanjem belega orla z meči za sodelovanje pri ustanovitvi Prvega srbskega prostovoljskega korpusa v Odesi,« piše avtor prispevka Dmitrij Miturin

Ruski novinar v biografiji opisuje, kako je Mahin nato postal član Komunistične partije Jugoslavije v ilegali. Kot je znano, se je najprej kot sovjetski obveščevalec pridružil četnikom in delal na lastno pest, saj ni mogel vzpostaviti zveze z Moskvo. Ko pa se je pojavil v glavnem štabu partizanov in spregovoril o svojih povezavah s sovjetsko obveščevalno službo, je Tito zahteval od predstavnikov Kominterne v Moskvi, da potrdijo njegovo identiteto in ti so to tudi storili, Josipu Brozu pa zaupali še geslo, da bi bila komunikacija med njim in Mahinom bolj pristna.

Tito je s tem postal edini komunikacijski kanal med Moskvo in Mahinom ter edini posrednik, preko katerega je lahko Stalin karkoli izvedel o četnikih. Usoda Mahina je bila odslej odvisna od jugoslovanskih komunistov, Moskva pa je na ta način izvedela, da četnikom ne gre zaupati.

V Moskvi so morda celo pomislili, da je Mahin pod Titovim vplivom, a sami niso imeli kaj dosti vpliva na situacijo. Jeseni 1942 je Mahin delil bunker s Titom, njegovo tajnico Davorjanko Paunović in več drugimi člani partizanskega vrhovnega poveljstva.

Ni povsem znano, za kaj vse je bil Mahin zadolžen. Formalno se je ukvarjal s propagando, pisal članke o Rdeči armadi in tajna navodila za delovanje partizanske obveščevalne in kontraobveščevalne službe.
Kozak iz Orenburga je tako postal Titov svetovalec za obveščevalno dejavnost in veze z Moskvo. Njegovo poročanje o jugoslovanski notranji ureditvi pa naj bi odigralo ključno vlogo pri Stalinovem končnem izboru, koga podpreti.

Preberite še:

Spor, ki je zaznamoval zgodovino: 70 let od Informbiroja

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke