Kako je orenburški Kozak Fjodor Mahin postal Titova siva eminenca

General Fjodor Mahin

General Fjodor Mahin

Balkanist
Fjodor Jevdokimovič Mahin je trikrat postal general. Enkrat v rdeči, drugič v beli in tretjič v Titovi partizanski vojski.

Ruski analitični portal Balkanist je nedavno objavil biografijo slavnega ruskega generala Fjodorja Mahina, sibirskega kozaka, ki je sodeloval v prvi svetovni vojni, po porazu bele garde pa se nastanil v Beogradu.

»Mahin je od leta 1923 v glavnem živel v Beogradu. Takratna jugoslovanska vlada je podpirala ruske emigrante, Fjodor Jevdokimovič pa je bil poleg tega še za časa prve svetovne vojne nagrajen s srbskim odlikovanjem belega orla z meči za sodelovanje pri ustanovitvi Prvega srbskega prostovoljskega korpusa v Odesi,« piše avtor prispevka Dmitrij Miturin

Ruski novinar v biografiji opisuje, kako je Mahin nato postal član Komunistične partije Jugoslavije v ilegali. Kot je znano, se je najprej kot sovjetski obveščevalec pridružil četnikom in delal na lastno pest, saj ni mogel vzpostaviti zveze z Moskvo. Ko pa se je pojavil v glavnem štabu partizanov in spregovoril o svojih povezavah s sovjetsko obveščevalno službo, je Tito zahteval od predstavnikov Kominterne v Moskvi, da potrdijo njegovo identiteto in ti so to tudi storili, Josipu Brozu pa zaupali še geslo, da bi bila komunikacija med njim in Mahinom bolj pristna.

Tito je s tem postal edini komunikacijski kanal med Moskvo in Mahinom ter edini posrednik, preko katerega je lahko Stalin karkoli izvedel o četnikih. Usoda Mahina je bila odslej odvisna od jugoslovanskih komunistov, Moskva pa je na ta način izvedela, da četnikom ne gre zaupati.

V Moskvi so morda celo pomislili, da je Mahin pod Titovim vplivom, a sami niso imeli kaj dosti vpliva na situacijo. Jeseni 1942 je Mahin delil bunker s Titom, njegovo tajnico Davorjanko Paunović in več drugimi člani partizanskega vrhovnega poveljstva.

Ni povsem znano, za kaj vse je bil Mahin zadolžen. Formalno se je ukvarjal s propagando, pisal članke o Rdeči armadi in tajna navodila za delovanje partizanske obveščevalne in kontraobveščevalne službe.
Kozak iz Orenburga je tako postal Titov svetovalec za obveščevalno dejavnost in veze z Moskvo. Njegovo poročanje o jugoslovanski notranji ureditvi pa naj bi odigralo ključno vlogo pri Stalinovem končnem izboru, koga podpreti.

Preberite še:

Spor, ki je zaznamoval zgodovino: 70 let od Informbiroja

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke