Kako sta dva patruljna čolna pregnala ameriško križarko in rušilca iz Črnega morja

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja so se Sovjeti pogosto srečevali z vdori ameriških bojnih ladij v njihove teritorialne vode. Najaktivnejša pri tem je bila Šesta flota vojne mornarice ZDA, katere ladje so redno preverjale sovjetske meje … vse do februarja 1988, ko sta drzno intervenirala dva sovjetska patruljna čolna.

12. februarja 1988 so pripadniki Črnomorske flote zaznali, kako se proti sovjetski pomorski meji približujeta dve ameriški bojni ladji – križarka Yorktown in rušilec Caron.

V štabu je bil sestavljen načrt za spremljanje ladij in morebitno posredovanje, v kolikor bi to bilo potrebno. Naloga spremljanja je bila zaupana posadkama patruljnih čolnov Bezzavetnij in SKR-6. Poveljnik skupine, kapitan drugega razreda Nikolaj Mihejev, je dobil ukaz, da najprej prepreči ameriškima ladjama vdor v sovjetske teritorialne vode, v kolikor to ne bi zaleglo, pa je bil predviden agresiven manever približevanja s premcem čolnov proti boku obeh ladij, s čimer bi Američane prisilili k umiku.

Poveljstvo Črnomorske flote je predvidevalo, da bo za pregon vsiljivcev treba uporabiti agresivnejši pristop, kar se je izkazalo za resnično. Ameriško poveljstvo je namreč na opozorilo o tem, da vstopajo v sovjetske teritorialne vode odgovorilo, da ne kršijo ničesar in da ne bodo spremenili smeri, pri čemer so se sklicevali na »pravila prostega prehoda«.

Tako se je moral Bezzavetnij usmeriti v trikrat večjo križarko, manjši SKR-6 pa je nase prevzel rušilca. Kapitana patruljnih čolnov sta zaradi velike razlike v moči imela pred sabo izredno težko nalogo. A včasih drznost šteje več kakor pa ognjena moč in velikost. Posadki ameriških ladij zaradi zavedanja lastne premoči namreč nista pričakovali odločnega ravnanja sovjetskih mornarjev. Kakor je kasneje pripovedoval kapitan Mihejev, se je posadka Yorktowna zbrala na palubi, kjer so častniki in mornarji v smehu izkazovali nedostojne geste, se fotografirali in dogajanje snemali s kamero. Ti posneti še danes krožijo po spletu.

Ko sta se sovjetska čolna približala ameriškima ladjama na štirideset metrov, sta od poveljstva dobila potrditev, da naj nadaljujeta »v skladu z načrtom operacije«: prvi je udaril Bezzavetnij, ki se je pod kotom tridesetih stopinj s premcem zaril v levi bok ameriške križarke. Pri trku je sidro patruljnega čolna razparalo del bočne strani Yorktowna, na kateri se je zaradi trenja vnela barva. Veselo razpoloženje, ki je še pred nekaj trenutki vladalo med Američani, se je v hipu spremenilo v paniko. Mornarji so se razbežali s palube, kapitan pa je odhitel na poveljniški most.

Kapitan Vladimir Bogdašin, ki je poveljeval Bezzavetnemu, je svoj čoln po trku rešil iz kritične situacije in izvedel še en manever – tokrat močnejši in učinkovitejši. Trk se je zgodil blizu dela križarke, kjer je bilo helikoptersko pristajališče. Patruljni čoln je poškodoval vrhnjo plast trupa križarke in poveljniški čolnič ter zdrsel proti krmi, kjer je poškodoval lansirno napravo za rakete Harpoon, pri čemer je uničil dva kontejnerja za rakete, samima raketama pa odtrgal bojni bojni. Kasneje se je izvedelo, da je na križarki izbruhnil še požar.

Nalet čolna SKR-6 na rušilec Caron ni povzročil tolikšne škode. Rušilec se je približal Bezzavetnemu, da bi ga ob pomoči Yorktowna stisnil v klešče. Kapitan Mihejev pa je na to potezo reagiral tako, da je ukazal, naj se pripravi metalec reaktivnih granat RBU-6000 in se ga usmeril proti ameriškima ladjama. Ko so Američani videli, kaj se dogaja, so obrnili svoji ladji, na križarki pa so začeli pripravljati helikopterje za vzlet.

Potem ko je Mihejev o dogajanju obvestil poveljstvo, je Američanom sporočil, da bosta njihova helikopterja, v primeru da poletita, sestreljena zaradi kršenja zračnega prostora Sovjetske zveze. Opozorilo ni imelo učinka. Američani so si premislili šele, ko sta se nad njimi pojavila dva polno oborožena jurišna helikopterja Mi-24.

Yorktownu in Caronu ni preostalo drugega, kot da zapustita sovjetske teritorialne vode. Ameriška ladijska skupina je po dolgem pogovoru med poveljniki naslednjega dne začela zapuščati Črno morje.
Ta dogodek so vojaški zgodovinarji poimenovali »poslednji incident hladne vojne« in »dan, ko bi se lahko začela tretja svetovna vojna«. Ne glede na to, kako dogodek poimenujemo, pa je jasno, da je ameriške provokacije končala predvsem drznost sovjetskih mornarjev. Ameriške bojne ladje si od takrat naprej niso več privoščile podobnih vdorov.

Končne usode vpletenih plovil so bile precej manj spektakularne. Bezzavetnij je bil leta 1997 predan Ukrajini, kjer je bil preimenovan v Dnepropetrovsk. Leta 2005 je bil umaknjen iz uporabe in poslan v Turčijo, kjer je na poti potonil. SKR-6 je bil odpisan iz sestave vojne mornarice že leta 1990 ter recikliran.
Križarka Yorktown je bila odpisana leta 2004. Zdaj čaka v vzdrževalni bazi rezervnih ladij ameriške vojne mornarice v Philadelphii. Rušilec Caron je bil iz uporabe odpisan leta 2001, nekaj mesecev zatem pa je potonil na območju pomorske baze v Portoriku med subverzivnimi testiranji trupa.

Preberite še:

Pentagon objavil zemljevid aktivnosti ruske vojne mornarice

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke