Pet črnih Stalinovih šal

Črni humor je bil od nekdaj neke vrste orožje v rokah samodržcev in Josif Stalin ni bil nobena izjema. Ne vemo zagotovo, ali so vse šale, ki jih pripisujejo Stalinu, tudi zares zrasle na njegovem zelniku, v vsakem primeru pa nam lahko povedo marsikaj o življenju ljudi pod njegovo vladavino.

»Zavidati moramo tovarišu Rokosovskemu«

Konstantin Rokossovski

Lev Mehlis, višji funkcionar v Rdeči armadi, je nekoč poročal Stalinu, da je bil maršal Konstantin Rokosovski (1896-1968) v javnosti opažen s čudovito žensko, ki ni njegova žena. »Kaj naj storimo?« je vprašal Mehlis, ki je verjetno pričakoval, da bo moral proti maršalu na ta ali drugačen način ukrepati. »Kaj naj storimo??« je začudeno odgovoril Stalin. »Zavidati moramo tovarišu Rokosovskemu!«

* V isti šali včasih nastopa general Ivan Černjahovski (1907-1945)

»Manjka mu glava«

Ivan Isakov

Grigorij Vajl/Sputnik

Ivan Isakov (1894-1967), admiral sovjetske flote in namestnik sovjetskega mornariškega ministra, je februarja 1946 prejel od Stalina klic. Generalni sekretar je Isakova namreč obvestil o tem, da bo povišan v poveljnika generalštaba sovjetske mornarice.

»Tovariš Stalin, ampak moram povedati, da imam resno hibo, med vojno sem izgubil nogo,« je odvrnil Isakov.

»Ali je to edina hiba, ki jo želite prijaviti?«

»Da.«

»Pred vami smo imeli načelnika generalštaba, ki mu je manjkala glava*, pa je bilo vse v redu, opravljal je svoje dolžnosti. Vam manjka noga, to je zanemarljivo,« ga je pomiril Stalin.

* Stalin je imel v mislih bodisi admirala Vladimirja Alafuzova (1901-1966), ki je bil leta 1948 obtožen vohunjenja in obsojen na deset let zapora ter rehabilitiran leta 1953, 2 meseca po Stalinovi smrti, bodisi Stepana Kučerova (1902-1973), ki je bil leta 1946 odstavljen s položaja načelnika sovjetske mornarice in imenovan za poveljnika Kaspijske flote.

»Koliko bo stala domovina?«

Avtomobili Pobjeda v Gorkovski tovarni avtomobilov (GAZ)

TASS

Načrt za prvi sovjetski avtomobil, ki bi šel v serijsko proizvodnjo po drugi svetovni vojni, je predvideval, da se bo ta imenoval Rodina (Domovina). Ko so ime prvič sporočili Stalinu, je takoj vprašal: »V redu in koliko bo stala domovina*?« Nakar so spremenili ime v Pobjeda (Zmaga).

Zgodovinski dokumenti sicer potrjujejo, da je bilo ime Pobjeda aktualno od samega začetka, zato je tale šala (na žalost) čista izmišljotina.

*Subtilna navezava za izdajalca, ki izda svojo državo.

»Če bo nafta, bo tudi Bajbakov«

Nikolaj Bajbakov

Mihail Kulešov/Sputnik

Med drugo svetovno vojno je Stalin naročil Nikolaju Bajbakovu (1911-2008), sovjetskemu ministru za naftno industrijo, da najde nova nahajališča in zgradi infrastrukturo za črpanje, saj je na fronti primanjkovalo zalog.

Bajbakov je nasprotoval z razlago, da je iskanje novih naftnih nahajališč z danimi omejenimi sredstvi nemogoče.

»Če bo nafta, bo tudi Bajbakov. Če nafte ne bo, tudi Bajbakova ne bo več,« je odgovoril Stalin.
Kmalu zatem je bilo v Tatarstanu postavljeno največje naftno črpališče v Volško-Uralskem bazenu (Romaškino), v Baškortostanu pa so bila najdena zajetna nahajališča nafte. Bajbakov je dočakal 97 let.

»Zahvaljujem se vam«

Stalinova dača v Kuncevem

Global Look Press

Ta šala vsebuje različne ljudi, a njeno bistvo je vselej isto: Stalin izve, da si je nek visoki partijski funkcionar dal zase zgraditi luksuzno vikendico, zato ga pokliče v svojo pisarno na osebni pogovor.
»Tovariš, edina stvar, zaradi katere sem vas poklical, je, da se vam zahvalim, ker ste svojo čudovito dačo dali na voljo sirotišnici,« je Stalin oznanil prepadenemu funkcionarju. Ugovorov na to naj ne bi bilo.

Preberite še:

Kako je nek kadet udaril Stalina in kaj se je z njim zgodilo potem

Kaj je v prostem času počel Stalin?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.