Pleša, lasje, pleša … Skrivno pravilo nasledstva ruskih vladarjev

O tem paradoksu so krožile številne šale. Ruski voditelji so nasledili drug drugega po preprostem vzorcu: nov voditelj z lasmi je zmeraj nasledil plešastega predhodnika. Ta vzorec se je začel s carjem Nikolajem I., ki je zasedel prestol leta 1825 (in bil rahlo plešast). 

Nikolaj I. (1825-1855) in Aleksander II. (1855-1881)

Ermitaž/Global Look Press

Njegov sin in bodoči car Aleksander II. je imel lase. Njegov naslednik Aleksander III. je bil ponovno plešast, medtem ko je njegov naslednik Nikolaj II. ponovno imel goste lase!

Aleksander III. (1881-1894) in Nikolaj II. (1894-1917)

javna domena/Global Look Press

Med carjem in boljševikom

Medtem ko je ruski imperij propadal, je že nastajala nova garnitura sovjetskih voditeljev, a celo v tem vmesnem času se je čuden vzorec ohranil. To čisto naključje se je tolikokrat ponovilo, da je postalo že neke vrste pravilo in zgodovinski paradoks.

Georgij Lvov (1917) in Aleksander Kerenski (1917)

javna domena, Karl Bulla/Ruska narodna knjižnica

Nikolaj II. je bil zadnji ruski car (z lasmi), medtem ko je bil Vladimir Lenin, prvi vodja boljševikov, ponovno plešast. A tudi če pogledamo vse vmesne formalne voditelje, je vzorec ostal nespremenjen; Ko je Nikolaj II. sestopil s prestola, ga je namreč predal svojemu bratu, velikemu knezu Mihailu Aleksandroviču, vendar je po zadnjem ukazu za voditelja prehodne vlade (in s tem države) imenoval kneza Georgija Lvova, ki je bil takrat star 55 in plešast. Julija 1917 je ta zapustil vlado, nakar je novi premier postal Aleksander Kerenski (z lasmi).

Mihail Aleksandrovič in Kiril Vladimirovič

javna domena

Nikolajev brat Mihail Aleksandrovič, kateremu je prepustil prestol, je bil isto plešast. Naslednji dan po sestopu s prestola, 3. marca 1917, je Mihail s podpisom zavrnil prestol in predal oblast prehodni vladi. Edini, ki se je po letu 1917 oklical za ruskega carja, je bil veliki knez Kiril Vladimirovič, Nikolajev bratranec. 31. avgusta 1924 je prevzel naziv vseruskega imperatorja in to s popolno frizuro!

»Pravilo glave« v sovjetski časih

V sovjetskih časih po Leninu so temu zanimivemu pravilu sledili tudi generalni sekretarji Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze – dejanski voditelji sovjetske države. Prvi generalni sekretar je bil Josif Stalin, Leninov naslednik, ki je imel, kakor vemo, goste lase.

Vladimir Čenin (1917-1924) in Josif Stalin (1924-1953)

Global Look Press, Ivan Šagin/Sputnik

Stalin po svoji smrti leta 1953 ni zapustil nobenega formalnega naslednika. Mož z največ oblasti v državi je tako za Stalinom postal vodja državne varnostne službe Lavrentij Berija, ki je bil plešast. 26. junija 1953 je bil Berija aretiran, poslan pred sodišče in usmrčen. Za kratek čas je oblast nato prevzel Georgij Malenkov (z lasmi). A septembra 1953 je bil za generalnega sekretarja CK KPSZ izvoljen Nikita Hruščov, ki je bil, kakopak, plešast!

Lavrentij Berija (1953) in Georgij Malenkov (1953)

javna domena, Sputnik

Nikita Hrušlov (1953-1964) in Leonid Brežnjev (1964-1982)

Sputnik, Jurij Abramočkin/Sputnik

Bizarno naključje pa se s tem ni prekinilo; Leonid Brežnjev je imel lase, Jurij Andropov je bil brez njih, Konstantin Černjenko je imel lase, Mihail Gorbačov, zadnji sovjetski voditelj, pa je bil ponovno plešast.

Jurij Andropov (1982-1984) in Konstantin Černjenko (1984-1985)

javna domena, Sputnik

Postsovjetska Rusija

Viktor Černomirdin in Gennadij Janajev

Jurij Abramočkin, Dmitrij Donskoj/Sputnik

Celo v turbulentnih časih zgodnjih devetdesetih let se je vzorec čudežno ohranil. Ko je Državni komite za krizne razmere avgusta 1991 Gorbačova odstavil z mesta predsednika ZSSR, ga je nasledil Gennadij Janajev, edini sovjetski podpredsednik (z lasmi). 21. avgusta se je Gorbačov vrnil na oblast, a decembra 1991 je Sovjetska zveza razpadla in sivolasi Boris Jelcin je postal prvi ruski predsednik.

Mihail Gorbačov (1985-1991) in Boris Jelcin (1991-1999)

Sergej Gunejev/Sputnik

Jelcin je tekom svojega mandata s položaja sestopil točno enkrat za en dan, in sicer med 5. in 6. novembrom 1996, ko je moral na operacijo srca. Po posebnem ukazu je v tem kratkem vmesnem času za prehodnega predsednika imenoval plešastega Viktorja Černomirdina. Naslednji dan, 6. novembra, se je Jelcin zbudil po uspešni operaciji in ponovno prevzel krmilo države, ne da bi vmes izgubil lase!

Vladimir Putin (2000-2008) in Dmitrij Medvedjev (2008-2012)

AP, Presidential Press and Information Office

Vladimir Putin, ki je bil izvoljen na mesto predsednika za Jelcinom, je bil plešast že takrat. V obdobju 2008-2012 je Rusiji predsedoval Dmitrij Medvedjev (z lasmi), nato pa je Putin ponovno zasedel predsedniško funkcijo, pri čemer ni postal bolj lasast, ampak kvečjemu še bolj plešast. Kot vidimo, vse od leta 1825 ni bilo ene same izjemne v pravilu »pleša-lasje-pleša«!

Vladimir Putin (2012 - ?)

AP

Matematična verjetnost, da se tak vzorec naključno ponovi trinajstkrat (od carja Nikolaja I. do aktualnega predsednika Vladimirja Putina) znaša manj kot 0,00025. Nihče ne ve, kdo je prvi skrenil pozornost na ta fenomen, a mnogi so nanj postali pozorni nekje v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Preberite še:

Sovjetski voditelji, kot jih še niste videli

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.