Kako je Sovjetska zveza umikala svojo vojsko iz vzhodne Evrope

Velikost vojaških kontingentov, ki jih je imela ZSSR nameščene v vzhodni Evropi koncem osemdesetih let prejšnjega stoletja, je bila impresivna. Na ozemlju Nemške demokratične republike, Madžarske, Poljske in Češkoslovaške je bilo razmeščeno okoli pol milijona vojakov in na sto tisoče podpornega civilnega osebja, več kot 9.000 tankov, 5.800 kosov artilerijskega orodja, 12.000 oklepnikov, 1.700 vojaških letal, 700 helikopterjev in taktični raketni sistemi.

Globoke spremembe v političnem življenju v ZSSR in nato še v vzhodnoevropskih državah so povsem podrle ustaljeni sistem odnosov med Sovjetsko zvezo in njenimi zavezniki znotraj Varšavskega pakta in postavile pod vprašaj sam obstoj »sovjetskega Nata«.

Sovjetsko vodstvo, ki je delovalo v duhu perestrojke, razoroževanju in normalizaciji odnosov z Zahodom, je šlo na roko prošnjam svojih partnerjev iz vzhodnega bloka ter začelo umikati svojo vojsko z njihovih ozemelj. V obdobju med 1989 in 1990 so se Sovjeti posamično dogovorili z vsako stranjo, kdaj se bo začel in kako dolgo bo trajal proces umika sovjetski sil.

Prvi deli Južne skupine vojsk (skupno 70.000 vojakov) so začeli zapuščati Madžarsko junija 1989. »Južno skupino je bilo lahko umakniti, saj je Sovjetska zveza še obstajala. Takoj zraven je bila naša Ukrajina. Vojake smo pripeljali do meje, nato so bili že doma. Seveda so komaj čakali, da se vrnejo. Služiti v ZSSR je bilo lažje kot na Madžarskem. Iz tamkajšnjih mestec jih praktično nismo spuščali. Lahko si šel na izlet v Budimpešto in nato nazaj v kasarno. Razpuščati jih nismo mogli. Madžarov smo se bali, naši vojaki pa bi prav tako lahko povzročili kakšno neumnost,« se spominja generalpolkovnik Matvej Burlakov.

Umik Centralne skupine vojsk (92.000 vojakov) iz Češkoslovaške se je začel 26. februarja 1990 in se odvil v treh fazah, ki so skupno trajale leto in pol. Ko so prvi ešaloni sovjetskih tankov krenili iz mesta Frenšát pod Radhoštěm na Moravskem, se je tam zbralo na stotine novinarjev iz vsega sveta. »Mislili smo, da jih bodo Čehi preklinjali z opazkami o ’’okupatorjih’’ in s obmetavali z gnilimi paradižniki, a namesto tega je bilo slovo zelo ganljivo, z orkestrom, cvetjem in toplimi besedami,« se spominja upokojeni polkovnik češkoslovaške vojske Stanislav Pogořel.

8. aprila 1991 se je začel umik Severne skupine vojsk iz Poljske (45.000 vojakov), ki se je zaključil septembra 1993. Tisti vojaki, ki so se domov vrnili kot zadnji, so bili uradno že pripadniki ruske in ne več sovjetske vojske.

Od vseh skupin sovjetskih vojsk v Evropi je za najmočnejšo veljala Zahodna, ki je bila nastanjena v Nemčiji. Leta 1990 je štela več kot 300.000 vojakov, 200.000 civilnih uslužbencev, 5.000 tankov in 1.700 letal in helikopterjev. Premeščanje tako ogromnega števila ljudi in tehnike je postala najobsežnejša mirnodobna vojaška operacija v zgodovini.

Ko je poveljnik skupine general Boris Snetkov dobil ukaz o umiku, ga je zavrnil: »Ne bom umaknil skupine! Skupino sovjetskih okupacijskih vojsk v Nemčiji je ustanovil maršal Žukov, gradili so jo vidni poveljniki, jaz, trinajsti poveljnik po vrsti, pa naj jo razpustim?! S tem se ne bom ukvarjal!« Snetkov je bil zaradi te odločitve razrešen, vrhovno poveljstvo nad sovjetskimi silami v Nemčiji pa je bilo predano Matveju Burlakovu, ki je do takrat poveljeval Južni skupini.

Umik sil iz Nemčije se je zaključil leta 1994. Vodstvi obeh držav sta se odločili, da slavnostno obeležita ta zaključek 31. avgusta v parku Treptow pri spomeniku sovjetskemu vojaku osvoboditelju. Srečanja sta se udeležila takratni ruski predsednik Boris Jelcin in nemški kancler Helmut Kohl ter položila vence vojakom ruske vojske in nemškega Bundeswehra.

»V 49 letih nastanitve naših vojsk v Nemčiji nismo nikoli nikogar zastraševali, a se tudi nikogar nismo bali. Zahodna skupina vojsk je kot najmočnejša grupacija sovjetskih in ruskih oboroženih sil svojo zgodovinsko misijo ohranjanja miru in stabilnosti v Evropi izpolnjevala častno. Vprašanje je, kakšna bi bila povojna ureditev sveta, če ne bi bilo v Nemčiji, na Češkoslovaškem, Madžarskem in Poljskem prisotnih sovjetskih sil,« je izjavil Burlakov.

Preberite še:

Kako močan je bil »sovjetski NATO« – Varšavski pakt?