V legendarnem filmu "Big Lebowski" bratov Cohen, se pojavlja pravi arhetip preproge. Pravili so, da je »na sebi držala vso sobo«. In lastnik jo je pravilno izkoristil: za lepoto in toplino ter tudi za to, da se je po njej lahko valjal in poslušal radio. Lahko rečemo, da je bil lastnik v svoji duši pristni ruski človek. Čeprav je bil hipi, je bila njegova ljubezen do preproge kot središče njegovega vesolja velika in nerazložljiva.
Preproge so Rusiji in srednjeveški Evropi podarile države Bližnjega vzhoda. V Perziji so preproge zaradi težavnosti izdelave veljale za čisti zaklad.
Zato so v Evropi, v 16. stoletju, preproge (ki so jih kupovali na Vzhodu) postale pokazatelj visokega družbenega statusa. Tudi v Rusiji so kralji pogosto prejemali preproge in komplete preprog kot darila vzhodnih veleposlanikov, ki so precej pogosto obiskovali Moskvo in nato Sankt Peterburg in poskušali reševati trgovske ali vojaške zadeve s severnim vladarjem. Tako so bili tla, strop in stene spalnice carja Alekseja Mihajloviča v njegovih kremeljskih sobanah v celoti prekriti z dragimi preprogami in tapiserijami. To modo so prevzeli plemiči in jo prenesli v naslednje stoletje - leta 1717 je Peter Veliki ustanovil Peterburgško manufakturo za proizvodnjo tapiserij, kjer so bili prvi zaposleni mojstri Francozi. V 19. stoletju so preproge prodrle tudi v kmečke hiše - seveda najbogatejših kmetov.
V sovjetskih stanovanjih so se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pojavile preproge v velikem številu in naenkrat je bilo več razlogov za to. V dobi preselitve iz vasi v mesta je na milijone ljudi zapustilo svoje hiše, študentske domove in skupna stanovanja, in se preselilo v nove "hruščovke". Potrebno je omeniti, da je pozimi v teh stanovanjih precej hladno, zato je bila prva funkcija preproge toplotna izolacija (zlasti na severu in daljnem vzhodu države).
"Vseeno nam je bilo, kako bo vse skupaj izgledalo," piše Sergej iz Sibirije. "Ko je zunaj -40 stopinj, in ko se plamen vžigalice, ki jo približaš k steni, zmanjšuje zaradi pritoka hladnega zraka, so preproge veliko boljše, kot da bi se prehladil med spanjem.
Zidovi "hruščovk" niso samo hladni, temveč tudi precej tanki - v sobi ne morete zaspati, če nekdo gleda televizijo v kuhinji, skozi zid pa se sliši čisto vse, kot v kartonski škatli. Na drugi strani kričijo sosedovi otroci, nekdo hrupno razčiščuje odnos... Velika preproga na steni lahko te zvoke vsaj nekoliko priduši.
Končno je preproga tudi dokaz bogastva in dobrega okusa lastnikov. Saj vendar nismo pijanci, da bi sedeli s praznimi stenami. In preproge so bile kvalitetne - tadžikistanske, turkmenske in kazahstanske. Res pa je, da so stale kar precej in so za eno dobro preprogo morali varčevati pol leta ali celo dlje.
V sovjetskih časih so bile preproge tudi notranji okras hiše uspešnega državljana. S povprečno plačo 120-150 rubljev je preproga stala od 125 rubljev (1961) do 300-500 rubljev (1970) - vendar so to bile sovjetske (beri - tadžikistanske, turkmenske) preproge. Za kitajske ali vietnamske preproge bi morali plačati tisoč ali tisoč petsto rubljev. Za takšne preproge se je bilo potrebno naročiti in čakati dolgo časa.
Seveda, potrebno je bilo čakati. Skoraj nihče ni mogel priti v trgovino in oditi s preprogo pod roko. Na preprogo ste lahko čakali celo leto ali več - tako kot so bile čakalne vrste za kuhinjsko omarico, knjižno omaro, pralni stroj, kuhinjski mikser, komodo in dragocen jedilni servis. Ko je končno zbral ta "komplet", postavil sedem belih slonov na kuhinjsko omarico in v knjižno omaro zložil zbrana dela Gorkija, Tolstoja in Ahmatove, se je sovjetski človek lahko počutil kot uspešen član družbe. Brez kakršnekoli zadrege pred prijatelji.
Preproge so v ruskem življenju tako zelo »zakoreninjene«, da se je celo pojavila vraža: preproge ne smeš pribiti na steno, saj to vodi k prepiru. Podobna zgodba je tudi s soljo in iz istega razloga (naj vas spomnim, sol v Rusiji je bila zelo draga kar nekaj stoletij - glavna začimba in konzervans). Preproge so obesili na stene in jim prišili zanke iz niti, ki so jih nato pritrdili na žeblje ali bucike.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.