V krožkih in interesnih dejavnostih so vzgajali bodoče inženirje, astronavte in športnike. In to popolnoma zastonj!
Poleg rednega pouka se je veliko sovjetskih otrok udeleževalo interesnih dejavnosti. Niso bile mišljene le za preživljanje prostega časa, ampak so pomagale tudi pri določanju bodočega poklica.
Prve takšne interesne dejavnosti so se začele pojavljati v Moskvi, nato pa tudi v drugih mestih Sovjetske zveze v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Pravili so jim pionirski domovi ali palače. V nekem smislu so bile to prave palače, preurejene iz bogatih trgovskih hiš, ki so bile po revoluciji nacionalizirane. Pionirske palače so bile po besedah sovjetskih revij "laboratoriji za izobraževanje novega človeka, kulturnega državljana socialistične domovine".
Pred vojno so se pojavljali le v velikih mestih: Harkov, Leningrad, Kijev, Taganrog, v petdesetih letih pa se je začel pravi razcvet po vsej državi. V nekaj letih so zgradili več kot dva tisoč pionirskih domov, do konca osemdesetih pa jih je bilo že 3,8 tisoč! In vsak je imel na desetine različnih oddelkov.
Največji v državi je bil Moskovski pionirski dom, ki je bil odprt leta 1936 v okrožju Čistije Prudi (in se je v 60-ih letih prejšnjega stoletja preselil na Vorobjovi Gori). Samo leto kasneje je bilo v njem na razpolago več kot 170 krožkov, v katerih je sodelovalo tri tisoč otrok. Med njimi so bili na primer režiserji Aleksander Mitta, Stanislav Rostotski in Rolan Bikov. Tukaj so se učili risati, plesati in razumeti literaturo. Na obisk k pionirjem so prihajali znani pisatelji tistega časa: Agnija Barto, Kornej Čukovski, Samuil Maršak.
Veliko pozornosti je bilo namenjeno tehničnim krožkom. V skoraj vsakem sovjetskem mestu se je bilo mogoče pridružiti krožku mladih izumiteljev, modeliranja letal, železniškega in vodnega prometa, komunikacij, fotografije in kina.
Dejavnosti se niso delile na moške in ženske, vendar so dekleta raje izbrala ročne spretnosti, balet in gledališče kot inženirske krožke. In delavnice pirografije ali tesarstva so bile bolj priljubljene med fanti, čeprav se je dogajalo tudi obratno.
Najstniki, ki so imeli radi avtomobile, se niso ukvarjali samo z modeliranjem, ampak so se lahko z njimi tudi peljali. V nekaterih pionirskih domovih so bile opremljene platforme za karting in motocross.
In če so obstajali mladi avtomobilisti, potem so zagotovo obstajali tudi mladi prometni inšpektorji! Pri tem krožku so najstniki nosili modro uniformo in spoznavali osnove varnosti v cestnem prometu.
Otrokom so bili na voljo tudi športni krožki, ob tem tudi takšni z vojaško-domoljubnim poudarkom. Poleg otroških in mladinskih športnih šol so obstajali krožki mladih ostrostrelcev, padalcev, signalizatorjev, rejcev psov, pa tudi krožki za športno orientacijo in turizem. In ti niso ponujali le informacije, kako rezervirati hotel, temveč je šlo za resnično pohodništvo po gozdovih in spuste po rekah.
Po znamenitem letu Jurija Gagarina pa so se v različnih mestih ZSSR pojavili klubi mladih astronavtov. Tukaj najstniki niso samo spoznavali teorije raketnega modeliranja in zgodovine astronavtike, temveč so se tudi usposabljali za letenje na simulatorjih letenja.
Po razpadu Sovjetske zveze je večina teh krožkov bodisi postalo plačljivih bodisi so jih zaprli. Kljub temu nekatere tehnične dejavnosti v Rusiji še naprej delujejo brezplačno: na primer otroške železnice in krožki kozmonavtov v vesoljskih centrih.
Preberite še: Ali ste vedeli, da v Rusiji obratujejo prave otroške železnice? (FOTO)