Pet najzanimivejših bunkerjev v Rusiji
Stalinov bunker v Samari
Ta bunker, ki je bil odprt šele leta 1990, so začeli graditi leta 1941 ob izbruhu druge svetovne vojne. Skrivni objekt pod današnjo umetniško in kulturno akademijo – nekoč stavbo okrajnega komiteja KPSZ, so gradili v prvi vrsti za evakuacijo Stalina, v kolikor bi prišlo do skrajne nujne, ali kakor je bilo zapisano v dokumentih Narodnega komiteja za obrambo »v odvisnosti od situacije«.
Bunker je gradilo 2.900 ljudi in okoli 800 inženirjev. Vsak od njih se je moral zavezati strogi državni tajnosti do konca svojega življenja, zato niti domačini niso vedeli, kaj se jim gradi za ograjo. Gradbeniki so delali v dveh izmenah, mnogi so spali kar v podzemnih prostorih nezgrajenega bunkerja. Pri vsem tem ostaja neznanka, kdaj je bil objekt pravzaprav zgrajen. Nekateri pravijo, da je bil dokončan šele januarja 1943, drugi, da je bil zgrajen še istega leta, torej 1941.
Znano ni niti to, ali je Stalin kadarkoli dejansko stopil vanj. Kakorkoli že, proporci objekta na obiskovalca nedvomno napravijo vtis. Bunker se nahaja 37 metrov pod zemljo, v sejni sobi pa je prostora za 115 ljudi.
Danes v bunkerju potekajo vodene ekskurzije, na katerih vam pokažejo vhodni jašek in osebni kabinet Stalina.
Objekt 825 GTS na Krimu
Po jedrskem napadu na Hirošimo in Nagasaki leta 1945 so Sovjeti leta 1953 v Balaklavskem zalivu na Krimu začeli graditi zaklonišče za podmornice. Gradnja je bila končana šele po osmih letih (1961), rezultat pa je impresiven – pred jedrskim napadom bi lahko tukaj skrili devet majhnih in sedem srednjih podmornic ter okoli tisoč ljudi.
Objekt je dolga leta služil kot baza za servisiranje podmornic. Te so vanjo običajno vplule ponoči, zjutraj pa so se odpravile na dežurstvo z novimi zalogami goriva, kisika in bojne opreme. Objekt je bil javnosti razkrit šele leta 1994, ko je Krim še pripadal Ukrajini, vsebina baze pa je bila oropana s strani lokalnih roparjev. V začetku 21. stoletja so na lokaciji odprli muzej, kjer se lahko turisti sprehodijo po labirintih in si ogledajo razstave, posvečene zgodovini podmorniške baze.
Bunker 703 sovjetskega zunanjega ministrstva v Moskvi
Eden od najbolj skrivnih objektov ruskega zunanjega ministrstva, za katerega je javnost izvedela šele leta 2018, navzven izgleda kot običajen sivi blok v stranski ulici zraven vrtca in cerkve. Konec štiridesetih let so na kraju, kjer je kasneje nastal bunker, gradili krožno linijo metroja, gradbišče pa je bilo ograjeno. Po končani gradnji so pod zemljo ostali tuneli, na njihovi osnovi pa so leta 1961 dokončali bunker.
Zgrajen objekt je gostil glavni arhiv Ministrstva za zunanje zadeve. Več desetletij so tam na policah hranili kopije dokumentov in sporazumov. Zasilni izhod je vodil naravnost v metro.
Leta 2005 je začela v bunker zatekati voda, saj ga dolgo časa nihče ni obnavljal. Na ministrstvu so evakuirali dokumente, objekt pa so nameravali obnoviti, a so na koncu prišli do zaključka, da ga pravzaprav ne potrebujejo več. Leta 2018 je zgradba pripadla veteranski organizaciji, ki je nekdaj skrivni objekt preuredila v prvi muzej skrivnih objektov, v katerem si lahko danes ogledamo makete bunkerjev in razkrite arhivske dokumente, posvečene njihovi gradnji.
Bunker 42
Leta 1947 se je po Stalinovem ukazu v Taganskem rajonu Moskve začela gradnja poveljniškega zračnega štaba za primer jedrskega bombardiranja. Objekt je bil končan šele leta 1956 po Stalinovi smrti in je bil izjemnih proporcev. To je bil pokončni bunker, globok 18 nadstropij, skupna kvadratura vseh površin pa je znašala 7.000 kvadratnih metrov.
Bunker je svojemu namenu služil vse do leta 1986. S tega mesta je vojaško poveljstvo upravljalo z bombniki, ki so nosili jedrsko orožje. Leta 2006 sta bila na mestu bunkerja odprta muzej in restavracija. Danes si lahko obiskovalci v nekdaj skrivnih prostorih ogledajo simulacijo eksplozije jedrske bombe, izstrelitve jedrske rakete ali pa sodelujejo v tematskih delavnicah.
Stalinov bunker v Moskvi
Ta bunker, ki od znotraj bolj spominja na dvorec, je bil zgrajen v tridesetih letih. Da bi zakrili zatočišče vrhovnega poveljnika, so nad kompleksom nameravali postaviti stadion za 120.000 obiskovalcev in Vsezvezni športni center.
A načrti za stadion se na koncu niso uresničili. Do leta 1939 je bil dokončan le podzemni del, ki je postal Stalinov rezervni poveljniški center.
Poveljniški center so tvorile dvorana, majhen delovni kabinet in jedilnica v gruzijskem stilu. Objekt je bil povezan s Kremljem preko 17 kilometrov dolge podzemne ceste. Sam Stalin je bil v tem bunkerju vsega dvakrat – na ogledu leta 1941 in novembra ali decembra istega leta, da je lahko delal iz zavarovane pisarne (med nemškim napadom na Moskvo).
Leta 1996 je bil v nekdanjem bunkerju odprt muzej, ki pripada Osrednjemu muzeju ruskih oboroženih sil.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naša brezplačna pisma uredništva!
Prejmite naše najboljše zgodbe zadnjega tedna po elektronski pošti.