Rusija ponovno uvaja lastna geografska imena v Oceaniji

Sklad za ohranjanje etno-kulturnega izročila Mikluho-Maklaj
Potomec znanega raziskovalca Nikolaja Mikluho-Maklaja »rehabilitira« ruska geografska imena v Oceaniji. Na seznamu se je znašlo že preko 70 lokacij. Podatki bodo vključeni v posodobljenem ruskem Atlasu sveta, ki ga bo izdal predsednik Vladimir Putin.

Leta 2019 je nad neko vasjo v Papui Novi Gvineji zaplapolala ruska zastava. Domačini so pričakali odpravo pod vodstvom pranečaka in soimenjaka slavnega antropologa Nikolaja Mikluho-Maklaja. Pred 150 leti je na tem mestu namreč stala koča njegovega prastrica. »Tukaj se zelo dobro spominjajo Rusije in ’’moža z Lune’’ - vzdevek, ki so ga Maklaju dali domačini zaradi njegove barve kože,« pravi Nikolaj Mikluho-Maklaj ml. Po njegovem obisku leta 2019, je bila vas preimenovana v čast njegovega sorodnika.

Skupaj s kolegi iz Moskve in Sankt Peterburga je Mikluho-Maklaj ml., eden vodilnih strokovnjakov na Inštitutu za orientalske študije pri Ruski akademiji znanosti (RAN), izdelal podroben seznam imen in lokacij vseh krajev v Oceaniji, ki so jih odkrili ruski raziskovalci med 19. in 21. stoletjem.

Tekom svojih odprav leta 2017 in 2019 so raziskovalci s pomočjo Avstralskega arhiva uspeli našteti 71 toponimov, od katerih je do danes samo osem ohranilo originalna imena, vsi ostali pa so bili preimenovani.

Ruski strokovnjaki zdaj želijo ohraniti spomin na odkritja njihovih prednikov, vsaj na ruskih zemljevidih.
Maklajeva obala (severovzhodna obala otoka Nova Gvineja) je bila preimenovana v Rajsko obalo (Rai Coast) – naziv, ki so si ga od bližnjega naselja sposodili nemški kolonizatorji v 20. stoletju. Podobna usoda je doletela okoli 50 drugih lokacij, ki so jih originalno poimenovali Mikluho-Maklaj in ruski pomorščaki. Avstralci so jih kasneje preimenovali.

Tukaj je seznam lokacij v Oceaniji, ki do danes nosijo ruska imena na mednarodnih zemljevidih:

  • Zaliv Vitez, ki je dobil ime po korveti Vitjaz, s katero je Mikluho-Maklaj prvič priplul v Oceanijo.
  • Bellingshausnovotok v Francoski Polineziji, poimenovan po ruskem admiralu in enem od odkriteljev Antarktike.
  • AtolVostok, poimenovan po Bellingshausnovi ladji.
  • Atol Suvorova, poimenovan velikem ruskem generalu iz 18. stoletja.
  • GrebenKruzenšterna, poimenovan po vodji prve ruske pomorske odprave okoli sveta.
  • Greben Neve, poimenovan po Kruzenšternovi ladji, s katero je plul okoli sveta, s kapitanom Jurijem Lisjanskim na čelu
  • OtokLisjanskega, poimenovan po kapitanu Lisjanskem

Zgodba o prijateljstvu

Rusijo in Oceanijo povezujejo močne zgodovinske vezi. Ruske odprave v 19. stoletju, sovjetske odprave v tridesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja in današnje sodobne ruske odprave so vse ogromno pripomogle k raziskovanju lokalnih staroselskih ljudstev in njihovega načina življenja.

Prebivalci tamkajšnjih vasi razlagajo zgodbe o tem, kako jim je Mikluho-Maklaj prinesel kovinska orodja, v lokalnem jeziku pa so se ohranile celo nekatere ruske besede, npr. topor (sekira), kukuruza (koruza) in arbuz (lubenica).

Tekom svojih antropoloških raziskav v Avstraliji je Mikluho-Maklaj ustanovil prvi biološki laboratorij na južni polobli. Razen njegovih odprav je bil preostanek ruskih popotovanj v Oceanijo bolj ali manj povezan s trgovino. Mornarji so domačinom poklonili rusko zastavo, se založili s hrano in gorivom (v zameno za kovinsko orožje) ter zbrali informacije o angleških kolonijah v Avstraliji. S tem znanjem je kapitan Ivan Kruzenštern leta 1823 objavil Atlas Južnega morja – enega od redkih do te mere natančnih atlasov, da so ga pomorščaki uporabljali še na začetku 20. stoletja.

Danes spomin na ruske odprave v Oceanijo ostaja deloma po zaslugi družinske fundacije, ki jo vodi Nikolaj Mikluho-Maklaj ml.

»Rusi so raziskovali, ne osvajali,« trdi Sofija Pale, vodilna strokovnjakinja z Inštituta za orientalske študije RAN. »Ko so odkrili kak neznan otok, so ga kapitani obpluli, da bi zarisali obalo in jo dodali na zemljevid. Med potovanji so se bodisi pogovarjali z domačini in izvedeli ime otoka, bodisi so si, če je bil otok neposeljen, zanj izmislili svoje ime ter novo lokacijo zabeležili v dnevniku,« dodaja. »Te informacije so nato poslali ruski Pomorski službi, kjer so jih zadržali v tajnosti. Britanci na drugi strani, so bili pomorska velesila in so zasidrali svoje ladje v slehernem pristanu, na katerega so naleteli.«

Sedanjost

Arhivi Državne knjižnice Novega Južnega Walesa v Avstraliji in dnevniški zapisi mornarjev so raziskovalcem omogočili odkriti številna izgubljena imena. Izdelan je bil seznam, ki po abecednem redu navaja ruska in aktualna imena skupaj s koordinatami, okoliščinami odkritja in trenutnim političnim in administrativnim statusom. Rezultati so bili objavljeni v knjigi Rusija in Oceanija, o tem pa je bil posnet tudi kratek film.

Pridobljeni podatki bodo uporabljeni tudi v izdelavi novega ruskega atlasa sveta, projekta, ki ga je leta 2018 iniciiral Vladimir Putin. Po njegovih besedah je na zemljevidu sveta danes moč najti številne spremembe prejšnjih ruskih toponimov. »Nikomur ne bomo ničesar vsiljevali /.../ a nimamo pravice ne reagirati na izkrivljanje geografske in v tem primeru zgodovinske resnice,« je izjavil Putin aprila 2018 na srečanju upravnega sveta Ruskega geografskega društva, ki mu tudi predseduje. Projekt je bil zaupan Zvezni službi za državno registracijo, kataster in kartografijo (Rosrejestr), ministrstvu za obrambo in Ruskemu geografskemu društvu.

»Vsaka država ima pravico, da dodeljuje svoja imena,« meni Mikluho-Maklaj ml. »Dodajanje alternativnih imen poleg obstoječih je nekaj, kar lahko počnemo samo na lastnih zemljevidih.«

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke