Kakšne načrte imajo Rusi z Leninovim mavzolejem?

Arhivska fotografija, Legion media
Arhitekti so razpravljali o možnosti, da bi ta komunistični tempelj spremenili v muzej, medtem ko je bilo vprašanje Leninovega telesa med Rusi vedno vroča tema.

Prvi leseni mavzolej se je pojavil na Rdečem trgu leta 1924, takoj po smrti Vladimirja Lenina.

Sedanji kamniti mavzolej je bil zgrajen do leta 1930. Leninovo telo je bilo balzamirano in od takrat leži tam, medtem ko je ves čas izpostavljeno postopkom za vzdrževanje telesa v "dobrem" stanju.

Leto 1957

Po različnih anketah 40 do 80 odstotkov Rusov ni zadovoljnih z dejstvom, da je truplo še vedno razstavljeno na Rdečem trgu. Mnogi predlagajo, da naj Lenina pokopljejo ob zidovih Kremlja, kjer počivajo številni drugi častni sovjetski funkcionarji in generali, med njimi tudi Stalin, ki je bil nekaj časa sosed Leninovega mavzoleja.

Arhitekturni razpis za ponovno uporabo mavzoleja

Septembra 2020 je Ruska zveza arhitektov objavila natečaj za najboljši možen način ponovne uporabe mavzoleja. Predstavniki zveze so zagotovili, da je namen natečaja ustvariti le "banko idej" in nima nobene politične motivacije. Vendar pa je povzročil ogromno burno reakcijo javnosti: od negativnih komentarjev in celo groženj predsedniku zveze do memov in šal na družbenih omrežjih.

Ena izmed najbolj priljubljenih šal je bila, da bi v mavzoleju odprli nostalgični bar Rjumočnaja (vodka bar) v sovjetskem slogu, ki je nekoč obratoval po vsej Moskvi, zdaj pa jih je večina zaprtih. Drugi so predlagali, da bi mavzolej spremenili v supermarket, trgovino s hrano ali alkoholom, česar v centru Moskve ni in bi nedvomno moralo biti.

Priljubljeni filmski kritik in bloger Anton Dolin meni, da bi mavzolej moral ostati tak, kot je z Leninovim telesom, vendar ga bi bilo treba "muzeificirati". Nobene častne straže, le en varnostnik in muzejski paznik in trgovina s spominki in matrjoškami ob izhodu.

Ruski stand up komik Denis Nikolin je predlagal gradnjo "Leninlanda" v Moskvi. Meni, da bi to pritegnilo milijone turistov, saj je država še vedno precej povezana s Sovjetsko zvezo.

"Ne predlagamo, da bi odstranili Leninovo telo, ne predlagamo obnove mavzoleja, predlagamo samo iskanje rešitve za nadaljnjo uporabo tega velikega dela sovjetske arhitekture," je izjavil Nikolaj Šumakov, predsednik arhitekturne zveze.

Koordinatorka razpisa Irina Korobjina meni, da bo slej ko prej prišlo do dokončne odločitve o Leninovem telesu in bi v ta na namen moral biti pripravljen načrt za ponovno uporabo mavzoleja, da se ta postopek ne bi zavlekel predolgo.

Kljub vsem pojasnilom arhitektov v zvezi z razlogi tega nedolžnega natečaja je morala zveza tri dni po objavi razpis razveljaviti. Vendar pa so o podobnih idejah že velikokrat razpravljali v javnosti.

Kaj storiti z Leninovim telesom

Pred perestrojko ni bil nihče dovolj pogumen, da bi posegel v slavno komunistično preteklost in izpostavil vprašanje Leninovega pokopa. Argumenti o Leninovem mavzoleju so se pojavili na predvečer razpada ZSSR. Leta 1989 je na Kongresu sovjetskih poslancev poslanec Jurij Karjakin predlagal, naj se telo preda zemlji in poudaril, da je bila Leninova osebna želja, da bi ga pokopali poleg njegove matere.

Po Karjakinovem govoru je država prvič začela odkrito razpravljati o tem, da je razstavljanje mumije v nasprotju s krščanstvom in pravoslavjem. In Leninov pokop je postal ena najbolj vročih tem v devetdesetih letih, saj so se nove nekomunistične oblasti želele čim prej znebiti vseh sovjetskih relikvij. Toda v tistih nemirnih časih so se oblasti osredotočile na bolj pomembna in nujna vprašanja. Ob koncu svojega predsedovanja je Boris Jelcin izrazil pripravljenost pri reševanju Leninovega vprašanja, vendar je kmalu zapustil svoje mesto in vprašanje je ostalo odprto.

Leta 2017 je predsedniška kandidatka Ksenija Sobčak dejala, da je Leninov pokop ena od točk v njenem načrtu, in predlagala referendum, na katerem bi se Rusi lahko odločili, kaj storiti z Leninom.

Leta 2020 je ekscentrični politik Vladimir Žirinovski predlagal prodajo Leninove "mumije" ob predpostavki, da bi jo kakšna komunistična država z veseljem kupila.

Kaj storiti z mavzolejem

Nekdanji patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksij II. je predlagal, da določijo prostor zunaj Rdečega trga in zgradijo nekropolo za vse sovjetske revolucionarje in sovjetske voditelje ter tja premestijo njihove ostanke.

Načrt mavzoleja, 1924

Leta 2019 je še en ekscentrični poslanec Vitalij Milonov predlagal rušenje mavzoleja, ker moti ljudi pri drsanju na vsakoletnem zimskem novoletnem sejmu, ki se nahaja tik pred njim.

Predsednica sveta federacije Valentina Matvejenko meni, da je treba to vprašanje izpostaviti šele, ko bodo Rusi na to pripravljeni, ne pa zdaj. Predlagala je tudi gradnjo muzeja z Leninovim grobom, tako kot 'Les Invalides' v Parizu.

Vladimir Putin je že večkrat izrazil svoje mnenje, da se Lenina "ne sme dotikati". Putin meni, da za mnoge ljudi simbolizira pretekle dosežke države. Za komuniste je to določena relikvija in Vladimir Putin pravi, da je pomen, ki ga ima mavzolej za komuniste primerljiv z ostanki svetnikov za kristjane. Zato predlaga, da se država usmeri v prihodnost in raje poskrbi za svoj razvoj v sedanjosti, namesto da bi razpravljali o Leninovem telesu.

Pomembno je poudariti, da je mavzolej Unescova dediščina, zato bistvene spremembe stavbe niso možne, saj jo organizacija spoštuje kot velik spomenik sovjetske arhitekture.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke