Kako sta Rusija in ZDA leta 1995 skoraj začeli jedrsko vojno

25. januarja 1995 bi lahko za svet prišel sodni dan. Rusija se je pripravljala na jedrski spopad z ZDA. Kako je prišlo do tega, da sta se državi, ki sta pravkar za sabo pustili hladnovojne napetosti in začeli normalizirati odnose, znašli na pragu vzajemnega uničenja?

Vojna na obzorju

Razlog za krizo je postala navadna norveška meteorološka raketa. Njena izstrelitev z raketnega izstrelišča Andøja na severozahodu Norveške ob 7. uri po lokalnem času proti otoku Spitzbergen je v Rusiji povzročila preplah.

Raketa Black Brant XII, opremljena z napravami za preučevanje severnega sija, je bila po velikosti primerljiva z ameriško jedrsko balistično raketo Trident D-5, namenjeno za uporabo na jedrskih podmornicah. Povrhu vsega je letela prav po trajektoriji, po kateri so v Moskvi pričakovali morebiten jedrski napad s strani ZDA.

Decembra 1994 je Norveška o svojih namerah sporočila 28 državam, vključno z Rusijo, ni pa opredelila točnega datuma. Navedeno je bilo le obdobje med 15. januarjem in 10. februarjem naslednjega leta. Zaradi birokratskih zapletov pa ta informacija nekako ni prišla do ruskega sistema za opozarjanje pred raketnimi napadi, ki je sprožil alarm.

Odločilne minute

V Kremlju je bil sklican izredni sestanek najvišjega političnega in vojaškega vrha. Obrambni minister Pavel Gračov, načelnik generalštaba Mihail Kolesnikov in predsednik ter vrhovni poveljnik vojske Boris Jelcin so v roke dobili aktivirane tri terminale za upravljanje z jedrskimi silami, t. i. jedrske kovčke.

Vojska je ugibala, da bi ta ena raketa utegnila biti namenjena sproženju elektromagnetnega impulza, ki bi onesposobil ruske radarje in sisteme zvez. Za njo bi lahko pričakovali množičen raketni udar.

Tekom več napetih minut, ko so voditelji sledili njeni poti, so obenem tehtali odločitev, ali naj Rusija odgovori z jedrskim napadom na ZDA. »Danes je malo znanega o tem, kaj je takrat govoril Jelcin. To so bili morda eni od najnevarnejših trenutkov v vsej zgodovini jedrske dobe,« je tri leta kasneje pisal novinar Washington Posta David Hoffman. »Opozarjajo nas, da sistem jedrske bojne pripravljenosti iz časa hladne vojne še naprej deluje in kako bi lahko šle stvari precej narobe, kljub temu da se je rivalstvo med velesilama končalo.«

Napetosti so se umirile šele potem, ko je postalo jasno, da raketa leti proti Svalbardu (nedaleč od otočja je tudi padla v morje). Jedrski kovčki so bili deaktivirani.

Incident s privedbo strateških jedrskih sil v Rusiji v bojno pripravljenost je kmalu prišel na naslovnice svetovnih medijev in povzročil zmedo pri ameriškem vojaškem vrhu. Ko so se štiri leta kasneje

Norvežani vnovič pripravljali na izstrelitev rakete Black Brant XII in to sporočili ruskemu zunanjemu ministrstvu, so Američani po svojih kanalih dodatno poslali kopije tega dokumenta vsem ruskim oddelkom obrambnega ministrstva. Tokrat neprijetnih zapletov ni bilo.

Preberite še:

"Če bi šli do konca, Amerika sedaj ne bi več obstajala"