»Sovjetsko vodstvo je že na začetku velike domovinske vojne (druge svetovne vojne na vzhodni fronti) razmišljalo o sojenju nacističnim vojnim zločincem. Jeseni 1942, ko je še vedno divjala stalingrajska bitka, je sovjetska vlada sprejela dekret o odgovornosti nacistične Nemčije za vojne zločine na okupiranih območjih v Evropi,« je dejal predsednik Ruskega zgodovinskega društva in direktor Zunanje obveščevalne službe RF Sergej Nariškin v intervjuju za TASS.
Zahodni voditelji naj bi medtem gojili drugačno logiko: »Voditelja Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva Roosevelt in Churchill nista bila naklonjena temu, da bi tekom javnega sodnega procesa na plano splavale neprijetne epizode in zgodovinska dejstva druge svetovne vojne.
Kremlin Pool
»Spominjati se nista želela ne priključitve Avstrije niti Münchenskega sporazuma, ki je bil podlaga za razkosanje Češkoslovaške. Takrat je pravzaprav postalo jasno, da je druga svetovna vojna neizbežna. S sporazumom so zahodni voditelji legalizirali pohod Nemčije na vzhod,« je izpostavil Nariškin.
Kakor je dodal, pa je Stalinu in sovjetskim diplomatom v okviru velike trojke vseeno uspelo prepričati zaveznike, da moralna zmaga nad nacizmom pomeni več od poškodovanega ugleda. »Poleg tega je Stalinu uspelo prepričati Churchilla in Roosevelta, da je mir v Evropi možno zgraditi samo na čvrstih temeljih prava,« je zaključil.