Drama leta 1979: Kako je skupina Alfa nevtralizirala terorista v ameriški ambasadi

Mednarodno združenje veteranov protiteroristične skupine Alfa; Valentin Soboljev/TASS
Preden so pripadniki skupine Alfa z jurišem zavzeli dvorec Tajbeg in izvedli državni prevrat v Afganistanu, so v Moskvi izvedli spektakularno akcijo – likvidiralo so oboroženega terorista, ki je grozil, da bo v zrak spustil ameriško ambasado.

28. marca 1979 ob 14:30 je v konzulatu ameriške ambasade v Moskvi zazvonil telefon. Na drugi strani linije je bil državljan, ki je želel pridobiti ameriško vizo.

Tako se je začel cel niz dogodkov, ki so se zaključili z dramo v hollywoodskem slogu s talci v ambasadi in vpletenostjo obeh hladnovojnih velesil.

Neoviran prehod mimo varnostnikov

Poslopje ameriške ambasade v ZSSR

Po koncu pogovora je tajnik ameriške ambasade Robert Pringle zapustil konzulat, da bi se na ulici Čajkovskega, kjer je stala ambasada, srečal s prosilcem za vizo.

Ni znano, o čem se je dvojica pogovarjala, niti ali je Pringle iz nekega razloga pospremil svojega novega znanca v ambasado mimo sovjetskih varnostnikov, ki niso imeli pravice, da pregledajo človeka v spremstvu ameriškega diplomata, saj je vstopal na območje, ki velja za ameriško ozemlje.

Ko sta gost in njegov spremljevalec vstopila v ambasado, je situacija hitro eskalirala. »Kmalu zatem, ko je stopil povzpel v sprejemno sobo, je tajnica opazila, da se je prijel za bok. Snel je kapo in rekel, da ima bombo, ki jo bo aktiviral, če mu ne dovolijo zapustiti Sovjetske zveze.« Tako je pisal New York Times 28. marca 1979.

Uslužbenci na ambasadi so bili zaprti v zgradbi z očitno neuravnovešenim človekom, ki je grozil, da bo izvedel samomorilski bombni napad, s katerim bo razstrelil zgradbo. Pripadniki sovjetskega specnaza so na grožnjo hitro reagirali.

»Sovjetski problem«

Ameriški veleposlanik Malcolm Toon (1977)

»Predstavniki sovjetske oblasti so okoli 16.30 prišli na kraj dogodka. Jasno je bilo, da je to njihov problem. Jasno smo dali vedeti, da je to njihov problem,« je rekel Malcolm Toon, takratni ameriški veleposlanik v ZSSR.

Istočasno je KGB-jeva posebna enota Alfa na čelu s poveljnikom Genadijem Zajcevom pripravljala operacijo za osvoboditev ambasade.

»Šef KGB nam je ukazal, da vstopimo v ambasado. Uporaba orožja ni bila izključena. Ameriška stran je odobrila uporabo sile. Skupaj je bilo odločeno, da se s teroristom začne pogajati, saj o njem nismo vedeli ničesar. Ta misija je bila zaupana meni,« je rekel Zajcev v intervjuju, ki ga je dal več let zatem.

Operacija specnaza je bila še posebej delikatna v kontekstu geopolitične šahovske igre tistega obdobja. ZDA in ZSSR sta namreč bila ideološka nasprotnika, ki sta občasno izzivala jedrsko vojno. Odpiranje ognja na ameriškem ozemlju (ambasada se je smatrala za ameriško ozemlje) je bilo zelo tvegano, saj je ogrožalo bilateralne odnose dveh jedrskih velesil, s čimer je bil v nevarnosti ves svet.

Pripadniki sovjetskega specnaza so preučili podrobnosti predstoječe operacije s predstavniki ameriške ambasade in sovjetskega ministrstva za zunanje zadeve. Obstajala je nevarnost za izgubo dragocenega časa, če bi se čakalo na navodila iz Washingtona, zato je ameriški veleposlanik Toon sklenil, da bo sovjetskim komandosom odobril uporabo orožja znotraj ambasade. In akcija se je začela.

Pogajanja

Ameriška ambasada po požaru, 1977

Trije sovjetski specialci so vstopili v ambasado, da bi se približali teroristu in z njim vzpostavili stik. Izvedeti so hoteli, kakšni so njegovi motivi, ter ga prepričati, da se preda.

Ko je zagledal pripadnike specnaza v civilu, je terorist zahteval, da ostane samo eden. Preostala dvojica je zato zapustila zgradbo ter pogajanja prepustila poveljniku Zajcevu.
»Obiskovalec mi je pokazal eksplozivno napravo, pričvrščeno na trebuh, in detonator, ki ga niti za trenutek ni izpustil iz rok,« je v intervjuju razkril Zajcev.

»Pogovor je bil naporen, vendar sem ga uspel prepričati, da spregovori. Rekel je, da mu je ime Jurij Vlasenko, da je rojen leta 1953, da živi v Hersonu in da je nekdanji mornar trgovske flote. Nameraval je položiti sprejemni izpit na Moskovski državni univerzi, vendar ga ni opravil.«

26-letni Vlasenko je ob grožnjah, da bo aktiviral bombo, zahteval dovoljenje, da odide v ZDA, kjer je hotel pridobiti visoko izobrazbo.

Poveljnik Zajcev s pripadniki skupine Alfa

»Med pogovorom sem jasno dojel, da imamo opravka z mentalno zaostalo osebo, in ta predpostavka se je kasneje potrdila,« je dodal Zajcev.

Vlasenko ni vedel, da je težava v tem, da tudi če bi mu ameriške oblasti odobrile vizo, ne bi mogle kaj dosti ukreniti zoper sovjetsko oblast, ki se ne bi sprijaznila s tem, da terorist ostane nekaznovan.

Zajcevu ni uspelo prepričati Vlasenka, da odstopi od pogubnega načrta. »Terorist je napravil mnogo napak, jaz pa takrat nisem imel dovolj izkušenj, da bi jih izkoristil,« je priznal Zajcev. Zapustil je sobo in Vlasenka z bombo v njej.

Streli in eksplozija

Med pogajanji so posamezni pripadniki Alfe menili, da Vlasenko preprosto potrebuje čas, da »sprosti jezo«. Vodstvo KGB pa ni imelo toliko razumevanja za terorista, ki jim je povzročal glavobole.

»Kdaj bo prostor osvobojen?« je bilo vprašanje, ki so ga šefi nestrpno postavili pripadnikom Alfe.

Po petih urah neuspešnih pogajanj so sovjetski komandosi dobili ukaz, da zajamejo Vlasenka živega in krenili so v akcijo. Zasuli so ga s solzivcem in pričakovali, da bo to zadostovalo, pa ni.

Pripadniki Alfe pred odhodom v Afganistan

Vlasenko je razbil okno in začel kričati. Tako so ga na merek dobili ostrostrelci in ga dvakrat ustrelili v roko.

»Pričakovali smo, da bo terorist od bolečine izpustil detonator, a to se ni zgodilo. Ko je bil zadet, je krčevito izvlekel varovalo in aktiviral bombo. Udarni val eksplozije je šel mimo mene. Po zraku so poleteli kosi stekla in okenskih rešetk. Na srečo sem uspel skloniti glavo, kar mi je rešilo življenje. Nato je ambasada zagorela.« Tako je dogodek opisal polkovnik Sergej Golov, vojaški zdravnik in eden od pripadnikov Alfe, ki je sodeloval v akciji.

Nesojeni študent je bil v eksploziji težko ranjen. Umrl je v vozilu nujne medicinske pomoči na poti v bolnišnico.
Na srečo nihče od pripadnikov Alfe ali uslužbencev na ambasadi ni bil poškodovan, eksplozija pa ni poškodovala nosilnih zidov ambasade, saj se najmočnejši tretji del bombe zaradi okvare ni aktiviral.

Sovjetski tisk je akcijo novoustanovljene enote Alfa prikazal kot veliki uspeh, njeni pripadniki pa so bili denarno nagrajeni in uradno pohvaljeni za osvoboditev ambasade, saj razen terorista nihče ni nastradal. Kljub temu pa so za zaprtimi vrati doživeli kritiko šefa KGB Jurija Andropova.

Ta jih je okrcal za »nesposobnost sprejemanja hitrih samostojnih odločitev in nepotrebno zavlačevanje misije.«

Ostra kritika je doprinesla k hitremu razvoju Alfe: komandose so opremili z novim sodobnim orožjem in uvedli usposabljanje za različne scenarije.

Alfini komandosi so kmalu zatem dobili priložnost pokazati svoje nove veščine v uspešnem jurišu na dvorec Tajbeg in organiziranju državnega prevrata v Afganistanu 27. decembra 1979.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke