Princ Filip, vojvoda Edinburški (roj. princ Filip Grški in Danski), mož kraljice Elizabete II., po materini strani izhaja iz nemško-poljskega para, ki se je spoznal med službovanjem pri ruski carski družini. Njegova mama princesa Alica Battenberška (1885 – 1969) je bila nečakinja carice Aleksandre Fjodorovne in sestrična v drugem kolenu carja Nikolaja II. Po očetu, princu Andrewu Grškem in Danskem (1882 – 1944) pa je Filip potomec Romanovih – Nikolaj I. je bil dedek Filipove babice.
Predniki po materi: Battenbergi (Mountbatteni)
Filipove korenine po materini strani segajo v plemiško družino Battenberg, ki je nastala potem, ko se je nemški princ, ki je služil v ruski vojski, zaljubil v dvorno damo svoje sestre.
javno lastništvo
Julia Hauke (1825 – 1895) je bila hči grofa Johanna Moritza von Haukeja, poljskega generala nemškega rodu, in njegove žene Sophije (roj. Lafontaine). Njen oče je bil znani general v poljski vojsk, ki se je pridružil ruski, potem ko je Kongresna Poljska postala del Ruskega imperija leta 1815. Za dobro služenje ga je car Nikolaj I. imenoval za namestnika vojnega ministra Kongresne Poljske ter ga leta 1829 povzdignil v dednega grofa.
A oba Juliina starša sta bila ubita med poljsko vstajo proti ruski oblasti v letih 1830 – 1831 in tako je skrbstvo nad njo in njenimi brati in sestrami prevzela ruska carska družina. Julia je bila deležna odličnega izobraževanja v Sankt Peterburgu ter na koncu postala dvorna dama Marije Aleksandrovne, rojene kot princesa Marie Hesenška in Renska (1824 – 1880), žene carjeviča Aleksandra Nikolajeviča, bodočega carja Aleksandra II (1818 – 1881). In tako je Julia spoznala svojega bodočega moža.
javno lastništvo
Princ Alexander Hesenški in Renski (1823 – 1888) je bil brat Marije Aleksandrovne in prijatelj mladega carjeviča Aleksandra. Po njegovem prihodu v Rusijo leta 1840 se je pridružil ruski vojski kot polkovnik. Sodobniki so zbadljivo pripomnili, da je bil princ Alexander »precejšen gentleman, kar med nemškimi princi ni ravno v navadi« Leta 1843 je Alexander postal generalmajor.
javno lastništvo
Car Nikolaj naj bi princa Alexandra domnevno želel poročiti z neko kneginjo iz ruske carske družine, ta pa se je zaljubil v dvorno damo svoje sestre. Kot pravi gentleman je princ oznanil, da se bo poročil z Julio, kar je Nikolaja tako močno razjezilo, da je poroko prepovedal. A Alexander si je drznil nasprotovati carju, zaradi česar je bil izključen iz ruske vojske. To je bil velik udarec, saj je njegova kariera do takrat bila v vzponu. A ljubezen je bila močnejša. Alexander in Julia sta se poročila v Breslauu v Prusiji leta 1851.
Povezava z Združenim kraljestvom
Ludwig III. hesenški (1806 – 1877), Aleksandrov starejši brat, prav tako ni bil navdušen nad Juliinim nazivom, ki je bil »le« grofovski in s tem prenizek v primerjavi z Alexandrovim. Tako je Ludvik leta 1851 Julio povzdignil v grofico Battenberško, leta 1858 pa naprej v princeso Battenberško. Otroci Julie in Alexandra so se tako že rodili kot princi in princese in s tem so Battenbergi postali morganatska veja družine velike hesenške vojvodske družine.
javno lastništvo
Najstarejši sin iz tega zakona princ Ludvik Battenberški (1854 – 1921) je postal naturalizirani Britanec in se leta 1868 pri komaj štirinajstih letih pridružil kraljevi mornarici. Na princa Ludvika (Louisa) sta imela velik vpliv bratranec princ Ludwig Hesenški (1837 – 1892) in njegova žena princesa Alica (1843 – 1878), hči kraljice Viktorije. Ludwig in Alica pa sta bila starša Alix Hesenške (1872 – 1918), ki je kasneje postala carica Aleksandra Fjodorovna (žena carja Nikolaja II. Romanova).
javno lastništvo
Princ Ludvik Battenberški se je na koncu oženil s hčerko svoje sestrične in Alixino starejšo sestri princeso Viktorijo Hesenško in Rensko (1863 – 1950). Njuna hči princesa Alice Battenberška (1885 – 1969) je bila mati princa Filipa. Pomembno je tudi omeniti, da so med prvo svetovno vojno Battenbergi, ki so živeli v Združenem kraljestvu, zaradi naraščajočega protinemškega sentimenta v britanski javnosti, prevzeli ime Mountbatten (angleški prevod za Battenberg). Pred uradno poroko princa Filipa z Elizabeto leta 1947, je princ opustil svoja naziva Grški in Danski, postal naturalizirani britanski državljan ter od svojih starih staršev po materini strani prevzel priimek Mountbatten.
Očetovi predniki: Glücksburgi
Tudi po svoji očetovi liniji je princ Filip povezan z Rusijo. Njegov pradedek je bil Christian IX. (1818 – 1906), princ plemiške družine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg, manjše veje Oldenburžanov, ki so vladali Danski od leta 1448. Christian IX. je bil oče dveh kraljic. Ena od njegovih hčera je bila britanska kraljica Aleksandra Danska (1844 – 1925), žena Edwarda VII. (1841 – 1910), sina kraljice Viktorije.
javno lastništvo
Druga hči Christiana IX. Dagmar Danska (1847 – 1928) je postala ruska carica Marija Fjodorovna, žena carja Aleksandra III. (1845 – 1894) in mati zadnjega ruskega carja Nikolaja II. (1868 – 1918).
javno lastništvo
Christianov sin Jurij I. Grški (1845 – 1913), dedek princa Filipa, se je poročil z Olgo Konstantinovno (1851 – 1926), vnukinjo Nikolaja I., kar pomeni, da je rusko sorodstvo po tej liniji Filipu še bližje. Iz zakona Jurija I. Grškega in Olge Konstantinovne se je kot četrti sin rodil princ Filip.
Global Look Press
In mimogrede – tudi Windsorji imajo precej skupnega z rusko carsko družino.