Kdo je bil prva žrtev sovjetskega vesoljskega programa?

Sputnik
Gagarinov prijatelj, polkovnik Vladimir Komarov, je bil predviden za človeka, ki bo popeljal Sojuz-1 do slave. A njegova misija se je končala tragično.

V šestdesetih letih je bila vesoljska tekma med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami na vrhuncu. Obe strani sta želeli pokazati premoč nad svojim ideološkim nasprotnikom.

16. marca 1966 so Američani med človeško misijo Gemini 8 izvedli prvo združitev plovil v vesolju.

To so storili ročno, Sovjeti pa so bili že naslednje leto pripravljeni svetu pokazati, da to lahko storijo avtomatsko. Na žalost je tekma privedla do prve žrtve sovjetskega vesoljskega programa.

Novo vodstvo

Leta 1967 so sovjetski vesoljski inženirji hiteli s pripravami na lansiranje plovil Sojuz-1 in Sojuz-2, ki bi se morali spojiti v vesolju.

Smrt glavnega sovjetskega snovalca vesoljskih plovil Sergeja Koroljova leta 1966 je vrgla senco na priprave, ki bi se morale končati z zmagoslavnim lansiranjem. Koroljov je bil izjemno vplivna osebnost v sovjetskem vesoljskem programu, ki bi lahko preprečila predstoječo katastrofo, tako da bi zavrnil časovne pritiske, ki bi mu jih nalagalo sovjetsko politično vodstvo.

Sergej Koroljov in Vladimir Komarov

A Koroljov je umrl in svoj Eksperimentalni projektantski biro št. 1 – vodilno inštitucijo za razvoj vesoljskih plovil in odkrivanje vesolja – zapustil nasledniku Vasiliju Mišinu, ki si ga je zgodovina zapomnila kot človeka, pod vodstvom katerega se je zgodila ena največjih vesoljskih tragedij.

Težave s Sojuzom-1

Nov vodilni inženir bodisi ni imel dovolj moči, da bi se zoperstavil političnemu vodstvu, žejnemu novih znanstvenih dosežkov, bodisi je imel iskren interes k pospešitvi lansiranja projekta Sojuz-1. A plovilo ni bilo dovolj dobro pripravljeno za polet, ki se je ne glede na to 23. aprila 1967 vseeno zgodil.

Vladimir Komarov

Tega dne je bil Sojuz-1 pripravljen na izstrelitev. Na krovu je bil polkovnik Vladimir Komarov, izkušen kozmonavt, za katerega je to bila druga vesoljska misija. Jurij Gagarin, takrat že zvezda mednarodnega kova, je bil imenovan za njegovo rezervo, v primeru da Komarov ne bi mogel poleteti.

Jurij Gagarin in Vladimir Komarov

Težave so se začele kmalu zatem, ko je plovilo vstopilo v Zemljino orbito. Eden od dveh solarnih panelov se ni razvil po načrtih, pomanjkanje dovoda elektrike pa je povzročilo odpoved opreme. Sistem, ki je bil zadolžen za navigiranje plovila glede na Sonce, je prav tako odpovedal.

Komarov je poskusil ročno spremeniti orbito plovila, a je namesto tega povzročil nenadzorovano vrtenje okoli lastne osi, ki se je samo še povečalo, ko ga je poskusil ustaviti.

Ob spremljanju težav na krovu plovila so v kontrolnem centru prekinili načrtovan polet Sojuza-2, ki bi se moral spojiti s Sojuzom-1, ter začeli delati na tem, da vrnejo Komarova varno nazaj na Zemljo.

Pokvarjeno padalo

Izkušeni kozmonavt je moral nad plovilom prevzeti ročni nadzor, zato da bi lahko pristal na predvideni lokaciji. To mu je tudi uspelo in bil je že zelo blizu varni vrnitvi, ko je odpovedal eden glavnih sistemov.

Pilotsko padalo za sabo namreč ni potegnilo glavnega in kapsula je z veliko silo treščila ob tla. Trk je bil tako močan, da je bil Komarov, ki se je tako energično boril za življenje in uspeh misije, na mestu mrtev.

Ko so na kraj prispele reševalne ekipe, so zagledale gorečo kapsulo, ki so jo že skušali pogasiti domačini.

Na kraju nesreče je bil Komarovu v čast leta 1987 postavljen spomenik.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke