9. maja 1945, ob 2. uri in 10 minut zjutraj, so sovjetski radii prebivalstvu ZSSR oznanili dolgo pričakovano radostno vest – v berlinskem predmestju Karlshorst je bil podpisan akt o brezpogojni kapitulaciji Nemčije.
Berlin, 1945
Mark Redkin/MAMM/MDF/russiainphoto.ruGovorec Vsezveznega radia Jurij Levitan, ki je prebral to slavno novico, je kasneje razlagal: "Zvečer smo večkrat objavili, da bo danes radio izjemoma oddajal do četrte ure zjutraj. To, navidez nepomembno informacijo, smo se trudili brati tako, da bi ljudje dojeli – ne hodite spat, čakajte! In nemudoma je sledil val telefonskih klicev. Znanci in neznanci so z vzhičenimi glasovi kričali v slušalko: ’Hvala! Razumeli smo namig! Junaki!’"
Leningrad, 9. maja 1945
Vasilij Fedosejev/TASS"To noč je bila na nogah vsa ogromna država. Ljudje so odpirali okna, budili sosede, povsod se je slišala glasba in radostni kriki ’Zmaga! Zmaga!’ Vsi so se zgrnili na ulice, se objemali, jokali in smejali. Povsod naokrog je vladala nekakšna evforija," se dogodkov spominja Jasen Zasurski.
Če so ljudje zagledali vojaka ali častnika, so ga takoj prijeli in dvignili v zrak ter začeli nositi naokoli. "Neznani ljudje so se poljubljali. Takšne enotnosti ljudi, kakršna je bila 9. maja 1945, se več ne spomnim. Vsi smo bili eno – Rusi, Tatari, Uzbeki, Gruzijci – mi vsi smo bili enotni, kot še nikoli," razlaga Moskovčan Gennadij Cipin.
Ljudmila Surkova, ki je takrat prebivala v prestolnici, se spominja: "Gruča ljudi je tekla po ulici kot reka. V njo so se stekali potoki iz stranskih ulic. Vsi so se napravili v center. Tja so se vozili tudi tovornjaki z vojaki. Ti so se nagibali čez, poljubljali vsakogar, do katerega so lahko segli. V tovornjake so iz množice leteli zavojčki cigaret Belomor, podajale so se steklenice … Vse to, kar se je nabiralo štiri leta – muke, upanja, razočaranja, izgube – je naenkrat izbruhnilo in še večjo silo zaobjelo vse. Zdi se neverjetno, a vsi so razumeli drug drugega in si bili kot sorodniki."
Leningrad
Grigorij Čortov/Sputnik"Okna so bila odprta na stežaj, iz njih pa so se razlegale pesmi in svetloba. Leninska ulica je bila osvetljena z reflektorji, na vsakem hribčku so bile protiletalske baterije. Zdelo se je, da streljajo povsod." Tako je ta znameniti dan v daljnem Vladivostoku opisal Vjačeslav Ignatenko. Vrhunec slavja je bil dvig prapora zmage nad zalivom Zlati rog. "Z bližnjih hribov so v enotno točko nad Zlatim rogom udarile oslepljujoče luči reflektorjev. V tej točki je vihral prapor zmage! To je bilo nekaj neverjetnega – poslano z nebes. Tam, na vrhu je pihalo in prapor se je razgrnil proti mestu v vsej svoji veličini in bleščeči rdeči barvi."
Moskva
Nikolaj Sitnikov/TASSMnoge vojake Rdeče armade je novica o kapitulaciji Nemčije dosegla neposredno med boji. Pripadnik mornariške pehote Baltske flote Pavel Klimov se je maja 1945 nahajal v zahodni Latviji, kjer se je še zmeraj držala velika skupina nasprotnika. "Nemci so nam prvi dali vedeti, da je vojne konec. Hodili smo ob obali. Ni nam bilo jasno, od kod takšno kričanje in veselje iz nemških rovov. Izkazalo se je, da so izvedeli, da je vojne konec. Mi smo za to izvedeli po ognjemetu in streljanju v zrak. Šele nato smo po radijski zvezi dobili ukaz za prekinitev operacije. Veselje je bilo neizmerno."
Trg Majakovskega, Moskva
Jelizaveta Ignatovič/MAMM/MDF/russiainphoto.ruZvečer je bilo na Rdečem trgu v Moskvi uprizorjeno veličastno pozdravno streljanje: 30 artilerijskih plotunov iz tisoč topov ob spremljavi 160 reflektorjev in raznobarvnih raket. Jasen Zasurski se spominja: "Iz nekega razloga sem si zapomnil, kako so topovski plotuni prestrašili jato vran – ob začetku streljanja so se ptice s kriki dvignile iznad kremeljskega obzidja in krožile po zraku, kakor da bi se veselile skupaj z nami. Vse je bilo prečudovito!"
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
