Ali so sovjetski kozmonavti verjeli v Boga?

"Šel sem v vesolje, vendar nisem srečal Boga." Ta stavek pripisujejo Juriju Gagarinu - prvemu človeku v vesolju - po vrnitvi s svoje slavne misije. Sovjetski propagandni stroj je te besede pridno izkoristil za svoje načrte: znanost je boljša od religije in zato bo sekularna sovjetska družba gotovo uspela v ideološki vojni.

V resnici pa se je izkazalo, da ni tako lahko izkoreniniti vero celo pri sovjetskih kozmonavtih.

"Videl sem ga"

Ko se je Gagarin vrnil iz vesolja, se je udeležil sprejema v Kremlju. Tam naj bi med novo ikono Gagarinom in sovjetskim voditeljem Nikito Hruščovom nastala šaljiva interakcija.

Jurij Gagarin in Nikita Hruščov na letališču Vnukovo med sprejemom v Moskvi po Gagarinovem letu 14. aprila 1961.

AP

Anekdota, ki jo pripisujejo različnim virom, pravi, da je Hruščov Gagarina vprašal, ali je videl Boga v vesolju. "Seveda sem ga videl," je odgovoril Gagarin z nasmeškom. Hruščovov odgovor je bil prav tako duhovit kot Gagarinov: "Vedel sem! Toda ne povedati tega nikomur."

Jurij Gagarin.

Henri Bureau/Getty Images

V resnici obstajajo nasprotujoči si pogledi na Gagarinov odnos do vere. Po eni strani je knjiga, ki so jo zapisali različni avtorji in je bila izdana pod imenom Gagarina - Pot v vesolje - pokazala njegovo nenaklonjenost verskim prepričanjem:

"Let v vesolje s človeško posadko je bil za cerkvene ljudi hud udarec. V množici pisem, ki so bila namenjena meni, sem z veseljem prebral izpovedi, v katerih so se verniki, navdušeni nad dosežki znanosti, odrekli Bogu, se strinjali, da Boga ni in da je vse, kar je povezano z njegovim imenom, popolna izmišljotina in neumnost."

Ko je novinar iz Reykjavíka vprašal Gagarina, ki je bil na svoji mednarodni turneji, ali je molil pred poletom, je kozmonavt hitro odgovoril: "Komunisti nikoli ne molijo k Bogu."

Vendar pa nekateri viri trdijo, da je bil prvi človek v vesolju neizstopajoč vernik, ki je skrival resnico, saj se ni želel izpostavljati pred sovjetskimi oblastmi.

Pri ostalih sovjetskih kozmonavtih pa ni bilo nobenega dvoma o tem, v kaj verjamejo.

"Zakaj verjamem"

Sovjetski kozmonavt Georgij Grečko je med drugo svetovno vojno postal goreč vernik. Ko je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, je bil star le deset let, vendar so spomini na grozote vojne sprožili močno vero, ki jo je kasneje izrazil na naslednji način:

"Zakaj verjamem? Ker med vojno, niti ne na fronti, temveč nekje v ozadju ali v okupaciji, kot se je to zgodilo meni, človek nima nikogar, v koga bi lahko upal, razen Boga. In lahko vam povem, da so bili takrat skoraj vsi verniki. Ker [ljudje] želijo živeti. In tudi sam sem verjel, kot deček. Verjamem, da sem se rodil kot kozmonavt. In ko sem zaradi naivnosti, strasti, neumnosti storil nekaj, da bi se umaknil s te poti, mislim, da me je moj angel varuh strogo kaznoval. Spravil me je v obup. In potem me je na najbolj neverjeten način vrnil na pravo pot," je dejal Grečko.

Sovjetski kozmonavt Georgij Grečko (letalski inženir) na krovu vesoljskega kompleksa "Sojuz-26"-"Saljut-6", 1978.

TASS

V času Sovjetske zveze država ni odobravala vere. Kozmonavti - ljudje, ki so bili v ospredju sovjetske tehnološke tekme proti zahodnemu bloku in so zato poosebljali sovjetski sistem - so šli skozi strog izbor. Bilo je naravnost nepredstavljivo, da bi lahko bil odkrit vernik primeren za plemenito vlogo kozmonavta v času sovjetske oblasti.

Kozmonavti ob 700-letnici svetega Sergija Radoneškega. Za to posebno priložnost so bile predstavljene vse ikone, ki so bile takrat na Mednarodni vesoljski postaji. V vsakdanjem življenju ikone na Mednarodni vesoljski postaji niso ravno pogoste.

Oleg Artjomjev

Ker pa verskih prepričanj ni bilo tako lahko izkoreniniti, so si oblasti včasih zatiskale oči pred osebnimi prepričanji kozmonavtov, če so jih ti le obdržali zase.

Pravoslavni duhovnik opravlja ceremonijo blagoslova pred raketo Sojuz FG na ruskem zakupljenem kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu.

AP

Po razpadu Sovjetske zveze so se nekateri uradni ateisti končno lahko odkrili v svoji pravi luči, ne da bi se pri tem bali posledic. Aleksej Leonov, prvi človek, ki je izvedel vesoljski sprehod in tako eden od pionirjev sovjetskega vesoljskega programa, je nekoč izrazil svoje stališče do religije:

"Težko je [biti] v tem poklicu brez vere. Kozmonavt, ki potuje v orbito, mora vedeti, da bo vse v redu. Zdaj [v nasprotju s sovjetskimi časi] je mogoče prejeti blagoslov duhovnika, obiskati cerkev in mnogi to storijo," je dejal Leonov.

Pravoslavni duhovnik blagoslavlja člane naslednje odprave na Mednarodno vesoljsko postajo: ameriškega astronavta Kevina Forda (levo) in dva ruska kozmonavta Olega Novickega (v sredini) in Jevgenija Tarelkina (desno).

AP

Danes bi splošno sprejeta praksa ruskih kozmonavtov, da s seboj v vesolje odnesejo ikone ali pred poletom posvetijo vesoljsko ladjo, v ZSSR veljala kot nepredstavljivo kljubovanje sovjetski ideologiji.

Če želite izvedeti več o Alekseju Leonovu, prvem človeku v vesolju, potem si preberite naslednji članek.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.