Sedem dni do Rena: Kako je Sovjetska zveza načrtovala zlomiti NATO v enem tednu

Jurij Abramočkin/Sputnik
Moskva je bila prepričana, da lahko svojega glavnega sovražnika zlomi, brez da bi sprožila vsesplošno jedrsko vojno.

Med hladno vojno sta bili obe glavni velesili in nasprotnici ZSSR in ZDA pripravljeni, da to hladno vojno kadarkoli pretvorite v vročo. Vsakdo je bil prepričan, da bo tretja svetovna vojna zagotovo jedrska in se bo končala v medsebojnem uničenju.

A leta 1979 so Sovjeti za zlom svojega največjega sovražnika razvili načrt, po katerem – tako so menili – bi se hkrati izognili splošni jedrski apokalipsi. Načrt pod imenom Sedem dni do Rena (ki ga je javno objavilo šele poljsko obrambno ministrstvo leta 2005) je predvideval uničenje Natovih sil v Evropi v samo enem tednu.

Odziv na agresijo

V Moskvi so verjeli, da bo NATO napadel prvi. Skladno s tem scenarijem so pričakovali, da bo zavezništvo najprej z jedrskimi raketami uničilo 25 objektov na Poljskem in vzdolž reke Vistule, območje s tem pretvorilo v opustošeno in onesnaženo puščavo, ter na ta način odrezalo sovjetske sile od Vzhodne Nemčije, Madžarske in Češkoslovaške, kjer so stale glavne sovjetske baze.

Na to potezo bi se Varšavski pakt odzval nemudoma. Sovjetske jedrske sile bi napadle cilje v Zahodni Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Danski in severni Italiji, ter v sklopu tega uničile Natov glavni štab v Bruslju.

Z vzdržanjem napada na ZDA, Francijo in Združeno kraljestvo so Sovjeti računali, da bi povzročili razkol med zahodnimi zavezniki. Vedeli so namreč, da uporaba jedrskih sil ni v domeni NATO poveljstva, temveč v domeni ameriškega, francoskega in britanskega političnega vodstva posebej. S takšnim manevrom bi Sovjeti postavili Severnoatlantsko zavezništvo pred težko izbiro – uporabiti jedrsko orožje proti Sovjetski zvezi in se sprijazniti s povračilnim napadom, ali pa se bojevati brez uporabe jedrskega orožja ali celo ostati zunaj konflikta. Glede na to, da so bili odnosi med Francijo in Natom svoj čas zelo napeti in so Francozi zavezništvo leta 1966 celo zapustili (čeprav so z njim še vedno sodelovali), takšno tehtanje niti ni bilo tako neverjetno.

Ko bi se jedrska izmenjava končala, bi sovjetska, vzhodnonemška in češkoslovaška vojska prebile sovražnikove linije in krenile proti reki Ren. Ker je imel Varšavski pakt v številu tankov nekajkratno premoč nad Natom, so bili Sovjeti prepričani, da bi bila zmaga zagotovljena. Hkrati bi strateško pomembno a nevtralno Avstrijo napadle madžarske sile.

Medtem ko bi sovjetski desanti zasedli ključne mostove čez reke, bi letalstvo Varšavskega pakta udarilo po Natovih letališčih in vojaških bazah po Evropi.

Pomembno vlogo v tem scenariju bi imela tudi sovjetska mornarica. Njena naloga bi bila prekiniti vse komunikacije med Združenimi državami in Evropo v Atlantiku ter preprečiti Američanom, da pošljejo okrepitve svojim zaveznikom, sovjetske podmornice pa bi polovile in uničile letalonosilke - glavni ameriški adut. Sovjetske jedrske podmornice v Arktiki bi medtem čakale v pripravljenosti, da odgovorijo na morebiten ameriški jedrski napad.

Naiven načrt

V Moskvi so verjeli, da bi, v kolikor bi šlo vse po načrtu, bile glavne Natove sile v Evropi zlomljene v sedmih dneh. Če bi bilo potrebno, bi sovjetska vojska nadaljevala prodor v Francijo. Šokirana in zmedena vodstva zahodnih držav ne bi imela druge izbire, kot da sedejo za pogajalsko mizo in vsesplošna jedrska vojna bi bila preprečena.

Sovjetsko poveljstvo je ob tem popolnoma ignoriralo obrambno doktrino Nata, ki jo je zavezništvo razglasilo že leta 1949 in po kateri je napad ne eno članico napad na vse. NATO je bil pripravljen, da konflikt eskalira do polne jedrske vojne, četudi bi bila z jedrskim orožjem napadena samo ena članica, in to ne glede na to, ali sama poseduje jedrski arzenal ali ne.

Celo najožje sovjetske zaveznice znotraj Varšavskega pakta so načrt Sedem dni do Rena smatrale za preveč optimističen in skoraj nemogoč za izvedbo. Ne glede na to so Sovjeti še celo desetletje do konca osemdesetih let izvajali skrivne vaje, ki so upoštevale prav ta scenarij.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke