Sedem dni do Rena: Kako je Sovjetska zveza načrtovala zlomiti NATO v enem tednu

Jurij Abramočkin/Sputnik
Moskva je bila prepričana, da lahko svojega glavnega sovražnika zlomi, brez da bi sprožila jedrsko vojno.

Med hladno vojno sta bili obe glavni velesili pripravljeni, da to hladno kadarkoli pretvorita v vročo vojno. Vsakdo je bil prepričan, da bo tretja svetovna vojna zagotovo jedrska in se bo končala v medsebojnem uničenju.

A leta 1979 so Sovjeti za zlom svojega največjega sovražnika razvili načrt, po katerem – tako so menili – bi se lahko izognili jedrski apokalipsi. Načrt pod imenom Sedem dni do Rena (ki ga je javno objavilo šele poljsko obrambno ministrstvo leta 2005) je predvideval uničenje Natovih sil v Evropi v samo enem tednu.

Odziv na agresijo

V Moskvi so verjeli, da bo NATO napadel prvi. Skladno s tem scenarijem so pričakovali, da bo zavezništvo najprej z jedrskimi raketami uničilo 25 objektov na Poljskem in vzdolž reke Visle, območje s tem pretvorilo v opustošeno in onesnaženo puščavo, ter na ta način odrezalo sovjetske sile od Vzhodne Nemčije, Madžarske in Češkoslovaške, kjer so stale glavne sovjetske baze.

Na to potezo bi se Varšavski pakt nemudoma odzval; sovjetske jedrske sile bi napadle cilje v Zahodni Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Danski in severni Italiji, ter uničile glavni Natov štab v Bruslju.

S tem, ko bi se vzdržali napada na ZDA, Francijo in Združeno kraljestvo, so Sovjeti računali, da bodo povzročili razkol med zahodnimi zavezniki. Vedeli so namreč, da uporaba jedrskih sil ni v domeni Natovega poveljstva, temveč v domeni ameriškega, francoskega in britanskega političnega vodstva posebej. S takšnim manevrom bi postavili Severnoatlantsko zavezništvo pred težko izbiro – uporabiti jedrsko orožje proti Sovjetski zvezi in vzeti v zakup povračilni napad, ali pa se bojevati brez jedrskega orožja ali celo ostati zunaj konflikta. Glede na to, da so bili odnosi med Francijo in Natom svoj čas zelo napeti in so Francozi leta 1966 celo zapustili zavezništvo (čeprav so z njim še vedno sodelovali), takšno sklepanje niti ni bilo brez podlage.

Ko bi se jedrska izmenjava končala, bi sovjetska, vzhodnonemška in češkoslovaška vojska prebile sovražnikove linije in krenile proti reki Ren. Ker je imel Varšavski pakt v številu tankov nekajkratno premoč nad Natom, so bili Sovjeti prepričani, da bi bila zmaga zagotovljena. Hkrati bi strateško pomembno a nevtralno Avstrijo napadle madžarske sile.

Medtem ko bi sovjetski desanti zasedli ključne mostove čez reke, bi letalstvo Varšavskega pakta udarilo po Natovih letališčih in vojaških bazah po Evropi.

Pomembno vlogo v tem scenariju bi imela tudi sovjetska mornarica. Njena naloga bi bila prekiniti vse komunikacije med Združenimi državami in Evropo v Atlantiku ter preprečiti Američanom, da pošljejo okrepitve svojim zaveznikom, sovjetske podmornice pa bi polovile in uničile letalonosilke - glavni ameriški adut. Sovjetske jedrske podmornice v Arktiki bi medtem čakale v pripravljenosti, da odgovorijo na morebiten ameriški jedrski napad.

Naiven načrt

V Moskvi so verjeli, da bi, v kolikor bi šlo vse po načrtu, bile glavne Natove sile v Evropi zlomljene v sedmih dneh. Po potrebi bi sovjetska vojska nadaljevala prodor v Francijo. Šokirana in zmedena vodstva zahodnih držav ne bi imela druge izbire, kakor da sedejo za pogajalsko mizo in vsesplošna jedrska vojna bi bila preprečena.

Sovjetsko poveljstvo je ob tem popolnoma ignoriralo obrambno doktrino Nata, ki jo je zavezništvo razglasilo že leta 1949 in po kateri je napad ne eno članico napad na vse. NATO je bil pripravljen, da konflikt eskalira do polne jedrske vojne, četudi bi bila z jedrskim orožjem napadena samo ena članica, in to ne glede na to, ali sama poseduje jedrski arzenal ali ne.

Celo najožje sovjetske zaveznice znotraj Varšavskega pakta so načrt Sedem dni do Rena smatrale za preveč optimističnega in praktično neizvedljivega. Ne glede na to so Sovjeti še celo desetletje do konca osemdesetih let izvajali skrivne vaje, ki so se ravnale prav po tem scenariju.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke