Mojstrski agent, ki je vohunil za ZSSR in moril njene politične sovražnike

Ko je prebegli sovjetski vohun Georgij Agаbekov iz Turčije, kamor ga je poslala sovjetska obveščevalna, brez dovoljenja pobegnil v Pariz, so ga v ZSSR v odsotnosti obsodili na smrt. Za izvedbo kazni je bil zadolžen mlad obveščevalni agent Aleksander Korotkov, ki je še malo prej opravljal delo navadnega serviserja dvigal v Lubjanki (glavnem štabu sovjetske obveščevalne službe).

Tehnik

Aleksandru Korotkovu sprva ni bilo namenjeno postati vohun. Ker je bil iz revne družine, je moral opustiti želje po študiju na Moskovski državni univerzi in se zaposlil kot tehnik, da bi pomagal svoji mami, ki je – v odsotnosti soproga – trdo garala, da bi se preživljala.

arhivska fotografija

Pobeg pred vsakdanjikom je mladeniču predstavljal tenis, ki pa mu je, kakor se je izkazalo, popolnoma spremenil življenje, ki sicer najbrž ne bi postalo nič posebnega.

Korotkov je igral tenis za športni klub Dinamo in občasno služil kot pobiralec žogic med tekmami drugih igralcev. Eden med njimi je bil Venjamin Herson, zaposleni na Enotnem državnem političnem direktoratu, sovjetski tajni policiji OGPU.

"Oseba, ki je želela postati del dinamovske družbe, se je morala zaposliti v sistemu OGPU, sicer je bilo nemogoče postati igralec Dinama," je zapisal pisatelj in zgodovinar sovjetskih obveščevalnih služb Teodor Gladkov.

Herson je Korotkova zaposlil kot serviserja dvigal v glavnem štabu OGPU na Lubjanki.

Morda je bil Hersonov edini namen, dati zagon mladeničevi športni karieri, a življenje je očitno imelo druge načrte. Službo serviserja je opravljal komaj samo mesecev, nakar je bil povišan v pisarniškega uslužbenca, kmalu zatem pa je postal pomočnik nekega operativca OGPU. Takrat se je začela njegova izjemna kariera.

Glavni ubijalec

Kmalu zatem se je Korotkov znašel v obveščevalnem direktoratu tajne policije.

Obveščevalni šefi so prepoznali izjemno nadarjenost mladega vohuna in začeli vlagati vanj, da bi iz njega naredili visoko učinkovitega (in smrtonosnega) agenta Sovjetske zveze, ki do svojih političnih sovražnikov v tujini ni poznala usmiljenja.

Georgij Agabekov

arhivska fotografija

Ena od prvih tarč Korotkova je postal Georgij Agabekov, zloglasni sovjetski vohun, ki je prebegnil na drugo stran in si začel služiti kruh z objavljanjem izjemno kočljivih dokumentov o sovjetski obveščevalni službi.

Agabekov je bil nekdanji iranski državljan, zato so njegove objave imele velik vpliv na destabilizacijo sovjetskega položaja v Iranu in ogrozile mnoge tam delujoče sovjetske skrivne agente, ki so zaradi tega izgubili življenja.

Potem ko je dobil ukaz, da krivca usmrti, je Korotkov skoval načrt, s katerim je nameraval Agabekova zvabiti na skrivni kraj v Parizu, tako da mu je ponudil tihotapski posel z domnevno ukradenimi dragimi kamni iz Španije. Prebežnik je nasedel in kmalu končal zložen v kovčku na dnu reke Sene.

Kmalu so sledile naslednje politične usmrtitve. V zasebnem pismu vodji sovjetskega obveščevalnega aparata Lavrentiju Beriji, je med opisovanjem nekega dogodka, kjer naj bi domnevno obglavil enega od privržencev Trockega, Korotkov napisal, da je "na terenu opravljal najbolj temačna, neprijetna in nevarna dejanja".

Za sovražnikovo črto

A njegov talent za zbiranje obveščevalnih podatkov in gojenje virov je kmalu prevladal nad njegovimi drugimi, bolj temačnimi veščinami, in tako je bil poslan v nacistično Nemčijo na tajno misijo, tik preden je izbruhnila vojna s Sovjetsko zvezo.

Polkovnik Aleksander Korotkov in nemški general feldmaršal Wilhelm Keitel

arhivska fotografija

Njegova naloga je bila navezati stike s spečimi agenti v Nemčiji in Sovjetom priskrbeti podatke od nacističnih vojaških raziskavah in razvoju.

Nekaj mesecev pred nemško invazijo Sovjetske zveze je Korotkov Moskvo opozoril, da se pripravlja napad. "Omenjeni vir je pred kratkim izjavil, da je napad na Sovjetsko zvezo že sprejeta odločitev," je napisal Korotkov v pismu Beriji.

Čeprav so njegova poročila sovpadala s poročili drugih sovjetskih agentov, je znano, da je Stalin ta opozorila ignoriral.

Ko je vojna vendarle izbruhnila, se je Korotkov znašel ujet na sovjetskem veleposlaništvu v Berlinu, ki so ga obkolili pripadniki nacistične SS. Kljub navidez brezizhodnemu položaju pa je Korotkov kot po čudežu uspel prepričati poveljnika SS-ovskega oddelka, ki je bil na straži, da ga za kratek čas spusti ven.

Polkovnik Aleksander Korotkov in nemški generalpolkovnik Hans-Jürgen Stumpff

arhivska fotografija

Pod pretvezo, da gre obiskati svoje dekle, se je Korotkov sestal z več sovjetskimi agenti v Nemčiji, da jim je predal denar in opremo za nadaljevanje njihovega dela v času vojne.

Še bolj presenetljivo je, da je Korotkovu uspelo pobegniti iz nacistične Nemčije in se vrniti v Moskvo, kjer je usposabljal in pripravljal nove sovjetske obveščevalne agente za delo za sovražnikovo črto.

Po vojni se je vrnil v zasedeno Nemčijo. "Bil je eden od ustanoviteljev vzhodnonemške obveščevalne službe. Dovolj bo, če rečemo, da je bil v navezi z ljudmi, kot je bil Heinz Felfe (vohun visokega ranga v Zahodni Nemčiji), znan kot ’nemški Philby’, dvojni agent, ki je zasedal pomembne funkcije v zahodnonemški protiobveščevalni službi in je bil eden najbolj dragocenih virov za sovjetsko protiobveščevalno službo," je o Korotkovu povedal pisatelj Jan Edynak.

Korotkov zadnje leto svojega življenja, 1961

arhivska fotografija

Korotkov je ostal vključen v politične in obveščevalne igre vse do svoje smrti 27. junija 1961. 51-letni Korotkov, ki je takrat nosil čin generalmajorja, je umrl zaradi počene aorte med igro tenisa v moskovskem klubu Dinamo. V zgodovino se je zapisal kot eden najbolj izjemnih sovjetskih obveščevalnih agentov.

Preberite še: Najstrožje varovana skrivnost: Stalinov dvojnik živi še danes

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.