Rusija je v svoji zgodovini zamenjala več prestolnic, natančneje šest, a najdlje sta se s tem prestižnim nazivom kitila Moskva in Sankt Peterburg. Koncem 14. stoletja je Moskva po obdobju fevdalne razdrobljenosti in vojn med knezi postala center združevanja ruskih mest. V 16. stoletju je car Ivan Grozni Moskvo razglasil za prestolnico ruskih dežel, sebi pa nadel naziv carja.
Moskva je s tem postala skoraj sveti kraj in srce ruske civilizacije. V cerkvah moskovskega Kremlja so krstili, kronali in pokapali vse ruske carje, vse dokler se konec 17. stoletja na prestol ni zavihtel Peter Veliki. Ta je že od otroštva imel prijatelje med Nemci in bil reden gost nemške četrti v Moskvi.
Petru je bil všeč asketski stil življenja Nemcev in je s časoma začel prezirati pretirano razkošne navade starega dvora, bogato okrašene in gromozanske dvorne sobane in omizja, na katerih se je stregla hrana v zlatih posodah. Peter je odpotoval v Evropo in tam preživel več let, tekom katerih se je spoznal z evropskimi navadami in načinom življenja in se v Rusijo vrnil popolnoma spremenjen. Odločil se je, da bo svojo državo spremenil v skladu z novimi spoznanji in staromodna Moskva se ni dobro skladala z njegovimi načrti.
Peter Veliki je želel zgraditi novo mesto po evropskem zgledu z urbanističnim načrtom in ne kaotično kot ostala ruska mesta. Vabil je evropske arhitekte in jih spodbujal, da gradijo stavbe, kakršnih Rusija do takrat še ni videla. Novemu mestu je dal ime v nemškem stilu – Sankt Peterburg, v čast svojemu zaščitniku sv. Petru.
Gradnja novega mesta se je začela leta 1703, leta 1712 pa je Peter tja prestavil svojo prestolnico. Leta 1721 se je razglasil za imperatorja, s čimer je Rusija postala imperij s prestolnico v Sankt Peterburgu. Mesto se je vse do leta 1918 precej razlikovalo od ostalih ruskih mest, ne samo v arhitekturnem ampak tudi v urbanističnem smislu.
Sankt Peterburg je postal mesto, v katerem so živeli tujci in plemstvo. Tam se je pogosteje govorilo v francoskem in nemškem kot pa ruskem jeziku. Mesto je bilo izobraževalno in kulturno središče (balet, glasba, književnost in slikarstvo), vanj so se stekali najbolj nadarjeni ljudje iz cele Rusije in Evrope. Zaljubili so se v lepoto mesta ter ekonomske priložnosti, ki jih je ponujalo. Celo pravoslavne cerkve v mestu so se razlikovale od tistih v Moskvi, saj so bile mnoge zgrajene v baročnem stilu. Sankt Peterburga se še danes drži sloves kulturne prestolnice Rusije.
Mesto se je hitro razvijalo in osvajalo raznovrstne inovacije, zato ne preseneča to, da so se prav tam pojavili revolucionarji. Vse od druge polovice 19. stoletja naprej so izvajali teroristične napade in celo en uspešen atentat na carja Aleksandra II. Delavci so se začeli upirati slabim pogojem in nizkim mezdam, na koncu pa je izbila revolucija.
Podobno, kot se je Peter Veliki nekoč hotel znebiti starega patriarhalnega carstva, so boljševiki ob prevzemu oblasti nemudoma poskušali izbrisati ostaline imperija. Eden od ukrepov leta 1918 je bil prestaviti prestolnico nove Sovjetske Rusije v Moskvo. To je bila predvsem politična odločitev, saj je bila Moskva zibelka ruskega naroda in v tem smislu simbolizirala navadne sovjetske ljudi – delavce in kmete.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
