"Kaščenko": Najslavnejša moskovska psihiatrična ustanova

Moskovska psihiatrična bolnišnica Aleksejeva

Moskovska psihiatrična bolnišnica Aleksejeva

arhivska fotografija
Psihiatrična bolnišnica Aleksejev je bila zgrajena za pomoč ljudem, ki trpijo za duševnimi boleznimi. Namesto zastarele in krute obravnave so pacienti tukaj od nekdaj deležni pomoči, miru in tišine.

Preobraženska bolnišnica (prva psihiatrična klinika) s širjenjem Moskve ni mogla več sprejemati vseh pacientov, ki so potrebovali zdravljenje, kar je psihiatre zelo zaskrbelo. Za pomoč so zato prosili takratnega župana Nikolaja Aleksejeva, ki je leta 1889 organiziral zbiranje sredstev za rešitev tega problema. Najprej je samo želel razširiti Preobražensko bolnišnico, nato pa se je odločil, da Moskva potrebuje dodatno kliniko s 300 novimi posteljami.

Nikolaj Aleksejev

Komisija psihiatrov in mestnih uradnikov, ki jo je vodil Aleksejev sam, se je odločila za gradnjo nove klinike na območju nekdanje graščine družine Beletov. Sredi 19. stoletja je trgovec Kanatčikov kupil to posest in ga poimenoval Kanatčikova dača, ki se je nato dotikala same klinike. Načrt bodoče klinike je nato zasnoval slavni psihiater Viktor Butske; poslopje bi zgradili v dveh ločenih dvonadstropnih paviljonih, povezanih s toplimi hodniki za zdravnike. Ta kompleks v obliki črke U je bil ločen v dve polovici – za moške in ženske. Oddelki so bili razmeščeni ob straneh osrednje administrativne zgradbe. Načrt je puščal ogromno prostega prostora, saj se je Butske zavedal, da bo kompleks kasneje najverjetneje dograjen.

Viktor Butske, vodilni načrtovalec in prvi direktor bolnišnice Aleksejeva

Gradnja se je začela leta 1890. Prva polovica opečnatega rdeče-belega kompleksa je začela delovati leta 1894 in v dveh letih je bila odprta še druga polovica. V naslednjih nekaj letih je bila klinika razširjena z dodatnimi oddelki (npr. za kronično bolehne ljudi). Izjemno je to, da so praktično ves denar za gradnjo prispevali bogati Moskovčani, k čemur jih je spodbudil Nikolaj Aleksejev. Župan je bil medtem leta 1893 ubit v strelskem napadu. Preiskava je ugotovila, da je imel morilec psihično motnjo in tako je bila nova bolnišnica poimenovana v čast Aleksejevu.

Administrativno poslopje bolnišnice

Ko je svoja vrata odprla prva polovica, je Viktor Butske postal vodja bolnišnice. Bil je podpornik sistema "brez omejevanja", zato v bolnišnici nikoli niso uporabljali prisilnih jopičev. Zdravniki so agresivne paciente za pomiritev zavijali v mokro posteljnino. Butske je razumel, da je vzdušje izrednega pomena, zato je vsak oddelek imel svoj vrt. Vse sobe so bile dobro opremljene, z izjemo tistih za agresivne paciente. Dosegel je, da je osebje paciente spoštovalo in se do njih obnašalo prijazno. Najprej je klinika za agresivne paciente imela nekaj izolacijskih sob in žaluzijami a ti ukrepi so do leta 1903 popolnoma izginili.

Dnevna soba na ženskem oddelku

Ko je število pacientov raslo, se je Butske odločil, da bo nekaterim dovolil živeti in delati izven klinike ter organiziral patronažni sistem. Leta 1900 je posamezne paciente začel preseljevati k družinam, ki so živele v vaseh okoli Moskve (npr. v Troparjovo in Beljajevo, ki sta danes del mesta). Seveda je osebje te paciente še naprej nadzorovalo. Butske je vedel, da bo patronaža dobro delovala; v času svojega službovanja v Preobraženski bolnišnici so namreč nekemu njegovemu prijatelju diagnosticirali neozdravljivo duševno bolezen. Zdravnik ga je namestil pri neki kmečki družini in mu zelo pomagal pri spopadanju z boleznijo.

Biljardnica na oddelku za kronično bolehne

Butskeja je leta 1904 nasledil še en izjemen psihiater po imenu Pjotr Kaščenko. Novi vodja klinike je nadaljeval z razvojem ideje sistema "brez omejevanja". Pacientom je bilo dovoljeno sprejemati obiskovalce. Eden od zdravnikov se je spominjal, da je nekoč na obisk nekemu pacientu prišel Lev Tolstoj. Kaščenko je delal vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi destigmatiziral paciente z duševnimi motnjami in jih socializiral. Imel je že nekaj izkušenj z aplikativno delovno terapijo in leta 1905 je bila zraven bolnišnice zgrajena nova zgradba za delavnice in prosti čas.

Šivalna delavnica na ženskem oddelku

Ko je leta 1905 izbruhnila ruska revolucija, je Kaščenko organiziral zdravniške brigade, ki so pomagale ranjenim revolucionarjem. Bil je preveč spoštovan, da bi ga doletela kazen zaradi političnih nazorov. Sovjetska administracija je nato zdravnika za njegova dela počastila; leta 1922 so bolnišnico Aleksejeva preimenovali v času Kaščenku, čeprav je slednji leta 1907 odšel v Sankt Peterburg. Na žalost so se ljudje v sovjetskih časih še vedno bali psihiatričnih klinik (zaradi represij) in ljudi z duševnimi boleznimi, zato je ime zdravnika dobilo negativno konotacijo.

Pjotr Kaščenko

Med drugo svetovno vojno je bolnišnica Kaščenko sprejemala vojake s travmatskimi poškodbami možganov. Zaradi pomanjkanja zdravil so jih pogosto zdravili z elektrošoki – kontroverzno metodo, okoli katere si strokovnjaki niso enotni, a njena učinkovitost je potrjena.

V sovjetskem obdobju je ta bolnišnica sprejela nekatere znane ljudi. Josif Brodski je tam preživel nekaj časa med leti 1963-1964 za psihiatrični pregled. Pesnik namreč ni imel uradne službe, zato je bil obtožen "socialnega parazitizma". Brodski je vztrajal, da je tudi pisanje poezije resno delo, a sodišče se s tem ni strinjalo. Njegovi prijatelji so upali, da ga bo pregled rešil pred kaznijo, a ga ni – marca 1964 je bil obsojen na prisilno delo v Arhangelski regiji (990 km severno od Moskve), kasneje pa je moral emigrirati. V bolnišnici Kaščenko je Brodski napisal temačno in brezupa polno poemo Novo leto na Kanatčikovi dači.

Josif Brodski v Arhangelski regiji leta 1965

Znani sovjetski kantavtor in pevec Vladimir Visocki je prav tako preživel nekaj časa v Kaščenku zaradi alkoholizma. Življenje pacientov je opisal v humoristični pesmi, v kateri je zanimiv detajl; Vicoski poje, da je glavni zdravnik po imenu Margulis končno prepovedal gledanje televizije v bolnišnici. Gre za izmišljenega junaka. Pravi glavni zdravnik takrat je bil Valentin Morkovkin, ki se je kasneje pritoževal, da je naredil ogromno za sovjetsko psihiatrijo (objavil je mnoga znanstvena dela), a je na koncu postal znan le kot zdravnik, ki je pomagal Vicoskemu ozdraviti njegovo odvisnost.

Vladimir Visocki med nastopom

Leta 1994 je bila bolnišnica preimenovana nazaj v Psihiatrična bolnišnica Aleksejeva. Danes ima številne oddelke, hčerinske klinike in celo lastno radijsko postajo, imenovano Zazerkalje (Izza ogledala) ter izvaja številne izobraževalne krožke na področju psihiatrije. Glavni princip svobode in spoštovanje se še vedno ohranja, in četudi se je ime bolnišnice spremenilo, je med ljudmi še zmeraj znana kot Kaščenko.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke