Kako je bil pred 80 leti preprečen "baltski Pearl Harbor"

"Bila je nedelja. Ta sončen dan si bom zapomnil za vse življenje. Dežurstvo se je odvijalo normalno, naprave so odlično delovale, nakar sem naenkrat opazil premike večjih skupin letal z območja postaje Dno iz smeri Luge. Premikala so se vzdolž železniške proge. Tako so se začeli napadi na Leningrad. Skoraj istočasno so vzletela letala iznad nemških aerodromov v Krasnogvardejsku in Siverski." Tako je v svojih spominih začel pripoved nekdanji radarski operater Grigorij Geljfenštejn. Po nemških virih je v prvem valu letelo 40 bombnikov Ju-87 in Ju-88 ter 22 lovcev-bombnikov Me-109.

"Letal je bilo vse več in začeli so se neki čudni premiki … Meril sem kote, preveril število letal in spreletel me je srh – bilo jih je že 220-250. Takrat sem dojel, da bodo zdaj zdaj krenila nad Kronštadt … Ker mi je bilo jasno, kaj nam preti, sem operaterju Majorovu vzel slušalko z neposredno zvezo s štabom protizračne obrambe Baltske flote in vznemirjeno javil: ’Pozor! Ti gredo nad vas! Nas VAS! Ne nad Leningrad, ampak NAD VAS! Sprožite alarm! 250 jih je!’ Vse to sem rekel, brez da bi odvrnil pogled od slike na ekranu," se spominja veteran.

Od trenutka, ko je zatulila sirena, je preteklo 8-10 minut. V tem času je bil na nebu nemške jurišne eskadrilje tudi pilot Hans-Ulrich Rudel.

"Svetlomodro nebo brez oblačka. Isto stanje je bilo nad morjem. Iznad ozkega priobalnega pasu so nas napadli ruski lovci, a nas niso mogli prestreči, da ne bi prišli do cilja. Leteli smo na višini tri kilometre, ogenj iz protiletalske pa je bil smrtonosen. S tako intenzivnim streljanjem smo pričakovali, da nas bodo vsak čas sestrelili … Rekli smo si, da ’Ivan’ ne strelja posameznih letal, ampak na slepo po določeni višini. Drugi piloti so menili, da bodo z menjavanjem višine in smeri otežili delo protiletalski obrambi. Eno letalo je celo odvrglo bombo nekaj minut pred prihodom na cilj … V zraku nad Kronštadtom se je odvijal pravi kaos, velika nevarnost trčenja," je zapisal nemški pilot.

"V višino je poletel cel zid ognja! V nekem trenutku je bilo nebo prepredeno z ognjenimi stebri protiletalskih nabojev in mitraljeznih rafalov … Nato pa so ugasnili, potihnili. Sovražna letala so ob soočenju z zidom obrambnega ognja iskala mesto, kamor bi odvrgla bombe … Večina jih je odvrgla kar v zaliv," je zapisal Geljfenštejn.

Nemška letališča so se nahajala v neposredni bližini fronte in piloti so uspeli izvesti še nekaj množičnih napadov na Kronštadt.

Tri 500-kilogramske bombe so zadele osrednji del bojne ladje Oktobrska revolucija. Požar, ki je nastal, je posadki uspelo hitro pogasiti in prestaviti ladjo v kronštadsko pristanišče. Poškodovani so bili tudi križarka Kirov, rušilci Grozjašči, Gordi, Silni in Slavni ter topničarka Pionir. Dve bombi sta padli neposredno zraven rušilca Steregušči; ladja se je prevrnila in potopila. Potopljeni sta bili tudi transportni ladji Levanevski in Berta ter še nekaj luških ladij.

Vsega skupaj je v mestu in na ladjah v napadih umrlo 135 ljudi, 95 pa jih je bilo ranjenih. Glede na nevarnost, ki je pretila, so bile to minimalne žrtve. Protiletalska obramba je preprečila sovjetsko različico Pearl Harborja; v japonskem napadu na ameriško bazo na Havajih istega leta je umrlo več kot 2.400 ljudi, potonilo ali poškodovanih pa je bilo 18 ladij.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.