O najmlajšem sovjetskem pilotu druge svetovne vojne

V drugi svetovni vojni, najhujšem in najbolj krvavem konfliktu v zgodovini človeštva, je sodelovalo na deset tisoče otrok. Seveda mladoletniki niso bili podvrženi vpoklicu in so v glavnem delali v tovarnah za proizvodnjo streliva. A bili so tudi taki, ki so si tako močno želeli iti v boj s sovragom, da so pobegnili od doma in po stranpoteh nekako prispeli na fronto. 

V vojskah držav in partizanskih odredih so otroci večinoma opravljali gospodinjska opravila, stran od bojnih linij. Kljub temu so znani primeri, ko jim je uspelo sodelovati v izvidniških misijah, pri organizaciji zased in diverzij ter tudi v pravi bojih.

javno lastništvo

Mnogi mladostniki so postali pehotni vojaki, prenašalci streliva, ostrostrelci, posamezniki pa so se izurili celo v upravljanju tako zahtevnega stroja kot je bojno letalo. Tako se je na primer štirinajstletni Tom Dobney, potem ko je ponaredil svoj rojstni list, vpisal v letalsko šolo, eno leto zatem pa je sedel za krmilo nočnega bombnika Kraljevega vojnega letalstva. Preden je bila njegova prevara razkrinkana, se je udeležil 20 nočnih bojnih poletov.

Podobni primeri so bili tudi v sovjetskem letalstvu. A štirinajstletnemu Arkadiju Kamaninu za pridružitev vojnemu letalstvu Rdeče armade, kjer je postal najmlajši pilot, ni bilo treba ponarejati prav ničesar.

Sanje o nebu

Arkadij se je rodil v družini znanega vojaškega pilota Nikolaja Kamanina, ki je postal eden prvih prejemnikov odlikovanja junak Sovjetske zveze, potem ko je leta 1934 z arktičnega ledu rešil posadko potapljajočega se parnika Čeljuskin. Zato ni nobeno presenečenje, da se je že od malega navduševal nad letalstvom.

Kot vojaška družina so se Kamanini pogosto selili iz oporišča v oporišče po vsej državi, Arkadij pa je povsod najprej stekel na letališče, kjer je preživel ves svoj prosti čas, včasih pa tudi čas, namenjen šoli. "V Srednji Aziji, v prvih letih vojne, je po cele dneve preždel v hangarjih. Takrat se mi je to zdelo povsem normalno – kateri otrok bo pa ravnodušno šel mimo pravih letal?" je v svojih spominih Piloti in kozmonavtizapisal Nikolaj Kamanin.

Poveljnik 5. jurišnega letalskega korpusa generalmajor Nikolaj Kamanin s sinom Arkadijem

javno lastništvo

Pri trinajstih letih je fant že tako dobro poznal sestavo letala, da so mu brez pomislekov zaupali delo v letalskih servisnih delavnicah. "Skupaj z ostalimi je krpal strelne luknje, popravljal poškodbe, menjaval motorje. Delal je na vročini in v mrazu, ob dežju in v sodri," se je ponosno spominjal njegov oče.

Leta 1942 so Nikolaja Kamanina, ki je bil takrat poveljnik letalstva Srednjeazijskega vojaškega okrožja, iz Taškenta premestili na sovjetsko-nemško fronto. V začetku leta 1943 se mu je pridružila tudi družina.

Na novi lokaciji je štirinajstletni Arkadij stopil v vrste Rdeče armade in postal mehanik. A to mu ni bilo dovolj, on je sanjal, da bi poletel v nebo.

Ko so opazili, kako močno si to želi, so se piloti odločili, da bodo mladega Kamanina vzeli v šolo. Najprej so mu dovolili krmiliti na tleh, nato pa upravljati letalo v horizontalnem letu in izvedbo enostavnih manevrov. Fant se je izkazal za izjemno sposobnega – kmalu je znal vzleteti in pristati ter izvajati zahtevne manevre.

Nikolaj Kamanin s sinom Arkadijem leta 1944

javno lastništvo

Na koncu se je pojavilo vprašanje, ali Arkadiju dovoliti samostojne polete. Za lovca ali jurišnika je bil seveda še premlad, tihi večnamenski dvokrilec U-2 (Po-2), ki je Rdeči armadi služil kot izvidniško letalo, letalo za zveze in nočni bombnik, pa je bil kot nalašč zanj.

Mladega pilota je na izpitu osebno preverjal generalmajor letalstva Kamanin, ki so ga piloti zaradi njegove strogosti klicali "kamniti" (rus. kamenni). Po temeljitem preverjanju je sinu vendarle pustil leteti in julija 1943 je bil štirinajstletni Arkadij dodeljen kot pilot 423. posebni letalski eskadrilji zvez.

Podvigi na nebu in na tleh

Najprej je Arkadij z letalom prenašal sporočila v štab zračne armade in v štab fronte. Ko mu je nekoč uspelo z manevriranjem mojstrsko pobegniti nemškemu zasledovalcu v Messerschmittu, so mu dovolili leteti do poveljniških postojank na sami fronti in za sovražnikovo linijo k partizanom.

Med enim od poletov je mladi Kamanin na stezi opazil sestreljenega jurišnika Il-2, se spustil in pristal tik ob njem. Droben fantič, je pod bombometnim obstreljevanjem uspel iz poškodovanega letala izvleči ranjenega pilota skupaj s fotografsko napravo, na kateri so bili tajni posnetki, ga spraviti v svojega dvokrilca in dostaviti v vojaško bolnišnico. Za svoj podvig je bil nagrajen z redom rdeče zvezde.

javno lastništvo

Leta 1944 se je Kamanin izkazal med obrambo frontnega štaba pred napadi nacionalistov Ukrajinske vstajniške vojske (v Rusiji priznana kot teroristična organizacija in prepovedana). Pod streli je uspel spraviti svoje letalo v zrak, nato pa na sovražnika metal ročne bombe, za kar je bil nagrajen še z drugim redom rdeče zvezde.

Ob koncu bojne je bil šestnajstletni Arkadij Kamanin že izkušen pilot, ki je imel za sabo že 650 poletov. Poleg dveh redov rdeče zvezde je prejel še red rdečega prapora, medaljo za zasedbo Budimpešte, za zasedbo Dunaja in za zmago nad Nemčijo v veliki domovinski vojni 1941-1945.

"Arkadij je letel pogosto in z mladostniško vnemo. Do svojega poslanstva je imel iskren odnos, vzdrževal je strogo disciplino in se v sanjah videl kot pilot pravega bojnega letala Il-2," je o njem zapisal oče Nikolaj.

A sanjam in upom najmlajšega sovjetskega pilota na žalost ni bilo usojeno. Arkadij Kamanin je sicer srečno preživel drugo svetovno vojno, a je leta 1947 v starosti komaj 18 let podlegel okužbi z meningitisom.

Preberite še: Kako so se otroci znašli na fronti druge svetovne vojne (FOTOZGODBA)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.