Vasiljevski je svojo vojaško kariero začel med prvo svetovno vojno, do revolucije leta 1917 pa se je prebil do čina kapetana. Med rusko državljansko vojno (1917-1922) je bil vpoklican v Rdečo armado in se udeležil spopadov v vojni proti Poljski (1919-1921). Po včlanitvi v Komunistično partijo leta 1926 naj bi njegova družina povsem prekinila stike z njim, a jih je kasneje na Stalinovo pobudo zopet vzpostavila.
Po zmagi boljševikov v državljanski vojni se je hitro vzpenjal po lestvici in leta 1930 postal poveljnik regimenta. Na tem položaju je izkazal svoj talent za organiziranje in usposabljanje čet. Leta 1937 je bil kot častnik imenovan med člane generalštaba, med leti 1942 in 1945 pa se je povzpel na najvišji položaj v sovjetskem generalštabu. Pod njegovim vodstvom je Rdeča armada izvedla najpomembnejše operacije v drugi svetovni vojni.
Med sovjetsko protiofenzivo leta 1943 je Vasiljevski koordiniral in izvedel glavne ofenzive Rdeče armade od Krima na jugu pa vse do Baltika. Svojo vojaško pot v Evropi je zaključil z zavzetjem Königsberga aprila 1945. Že julija je bil imenovan za vrhovnega poveljnika sovjetski sil na Daljnem vzhodu in avgusta izvedel mandžursko ofenzivo v kateri je spravil na kolena še japonske okupacijske sile.
Aleksander Vasiljevski je na koncu postal eden največkrat odlikovanih sovjetskih častnikov.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.