Otroci sovjetskih voditeljev so med drugo svetovno vojno pogosto udeleževali bojev skupaj z navadnimi vojaki. Starejši Stalinov sin Jakov Džugašvili je bil poveljnik artilerijske baterije in pristal v nemškem ujetništvu (kjer je tudi umrl), medtem ko je v neki zračni bitki leta 1943 umrl pilot Leonid Hruščov, sin bodočega voditelja Nikite Hruščova.
Obrambi Sovjetske zveze se je pridružilo mnogo otrok znanih pripadnikov svetovnega komunističnega gibanja. Žarko Broz, sin Josipa Broza Tita, je med zimskimi boji za Moskvo leta 1941 izgubil roko, Rubén Ruiz Ibárruri, sin znane predstavnice španskih komunistov Dolores Ibárruri pa je padel v stalingrajski bitki.
javno lastništvo
V Rdeči armadi je služil tudi sin uglednega člana kitajske komunistične partije Maa Cetunga. Mao Anjing se je udeležil bitk tako proti Nemcem v Evropi kot proti Japoncem na Daljnem vzhodu.
Novi dom
Najstarejši sin bodočega Vélikega krmarja je odraščal v času, ki je bil za kitajske komuniste izrazito težak. Konec dvajsetih let so bili namreč njihovi pripadniki deležni stalnih preganjanj s strani vladajoče nacionalistične stranke Kuomintang.
javno lastništvo
Leta 1930 je bila usmrčena Jang Kajhui, mama takrat komaj osemletnega Maa Anjinga. Fant se je znašel daleč od svojega očeta in bil za preživetje prisiljen prosjačiti na ulicah Šanghaja. Šele leta 1936 ga je oče Mao Cetung uspel najti in ga poslal v ZSSR.
Ker so tovariša Maa Sovjeti visoko cenili in spoštovali, so z dobrodošlico sprejeli tudi njegovega sina. Anjinga so vpisali v Internacionalni otroški dom v Ivanovem, znano šolo za otroke tujih komunistov, ki so padli v boju proti fašizmu.
Na fronto
Legion Media
Sergej Majev, kakor so po rusko poimenovali Anjinga, se je do začetka druge svetovne vojne že dobro naučil rusko. Na vso moč se je trudil, da bi ga poslali na fronto in leta 1942 celo napisal osebno pismo Stalinu, v katerem ga je prosil, da mu dovoli, da se pridruži Rdeči armadi.
"Dragi tovariš Stalin! Sem kitajski mladenič, ki je v državi sovjetov, ki jo vodite Vi, študiral 5 let. Sovjetsko zvezo ljubim tako kot Kitajsko. Ne morem mirno gledati, kako nemški fašisti teptajo vašo državo. Želim se maščevati za milijone ubitih sovjetskih ljudi. Sem odločen oditi na fronto. Prosim, odobrite mojo prošnjo," je pisal Anjing.
Odgovora sicer ni dobil, a je kmalu zatem otroško šolo po Stalinovem naročilu obiskal sekretar izvršnega komiteja Kominterne Dmitrij Manuljski. Ta se je srečal z Anjingom in po pogovoru z njim poročal: "Oče je junak, sin pa fant od fare." Maa Anjinga so nato poslali v šolo za nižje častnike.
Legion Media
Potem ko je nekaj časa preživel v Vojaškopolitični akademiji Lenina v Moskvi in v Vojaški akademiji Frunze, je Anjing leta 1944 končno (z očetovim privoljenjem) odšel na fronto. Tam se je kot namestnik političnega komisarja tankovske čete udeležil bojev na Poljskem in v Nemčiji. Njegovi tovariši niso vedeli, kdo je v resnici, in so ga imeli preprosto za Burjata.
javno lastništvo
Anjing je nato dobil priložnost, da se udeleži tudi bojev proti smrtnemu sovražniku svojega lastnega naroda – Japonski. Med sovjetsko-japonsko vojno avgusta 1945 se je Anjing izkazal med operacijo v provinci Čahar in med prečkanjem Velikega Hingana ter za svoje udejstvovanje prejel odlikovanje rdeče zvezde z medaljo za bojne zasluge. Stalin mu je s svoje strani podaril pištolo s spominsko gravuro.
javno lastništvo
Mao Anjing je preživel vojno proti Nemčiji in Japonski in prav tako državljansko vojno doma na Kitajskem, kamor se je vrnil leta 1946. A usoda mu ni dala, da bi užival mirnega življenja. Leta 1950 se je s kontingentom kitajskih prostovoljcev odpravil v Korejo in padel pod ameriškimi bombami na samem začetku vojne.